Šentjanž
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Ta članek o slovenskem naselju ne vsebuje predloge naselje, glej smernice za slovenska naselja Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da mu dodate predlogo. Ko uredite vsebino, ne pozabite odstraniti tega sporočila. |
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
Šentjanž (še do začetka prejšnega stoletja Dvor) je imel v preteklosti večjo vlogo kot jo ima sedaj. Slovensko ime Dvor je dobil po dvoru , nemško Johannisthal pa po dvorskem cerkvenem baronu Jannezu Krstniku. Sicer pa se na Šentjanškem prvič v pisnih virih omenja Svinjsko leta 1136, ko se je v Stični ustanavljala opatija reinskih menihov. V tistih časih (12 st.) se je prebivalstvo širilo, krčilo gozdove in poseljevalo tudi manjobljudena območja. Lep dokaz za to so tudi imena nekaterih naselj, saj so ta ponavadi dobila ime po naravnih značilnostih. Taka so npr. naselja Gabrce, Breško, Kladje, Leskovec, Cirnik, Leševje, itn. V višjih legah pa so nastajale tudi osamlje kmetije, ki so se imenovale kar po ustanoviteljih, primer sta zaselka Rupa in Kocutna. Prva omemba Šentjanža (in z njim cerkev sv. Janeza Krstnika) se pojavi v letu 1299, takrat je bil v lasti savinjskih mejnih grofov. Po širjenju teh krajev se je začel fevdalizem, ki je močno obremenil tukajšne prebivalce, saj so morali v gospodom prispevati velik del svojega pridelka (velika pravda mala pravda, nekateri pa še kontribucijo in štibro), hkrati pa so morali tudi opravljati tudi tlako. Upoštevati moramo tudi dejstvo da je tod teren zelo razgiban in je po gričevnatih in hribovitih območjih naklon povprečno 10-24°. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo 2352 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je bil Šentjanž z okolico zelo prizadet., na kar je kazalo tudi vrsta pogorišč. Po drugi svetovni vojni se je začele uvejavljati velike spremembe, seveda pa je bilo treba najprej odpraviti posledice vojne. Do konca se je elektrificiralo še okoliške hribe (v samem šentjanžu so elektriko napeljali že pred drugo svetovno vojno).
Od konca druge svtovne vojne pa do leta 1991 je število prebivalcev pri nas padlo na le 1535.
