Debelost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Debelóst je stanje, pri katerem se naravne zaloge energije, ki so pri človeku in drugih sesalcih shranjene v obliki maščevja, razširijo znatno prek svoje običajne ravni, tako da začno ogrožati zdravje. Debelost je pri divjih živalih redka, pogosta pa je pri domačih živalih, denimo pri prašičih, ter pri hišnih ljubljenčkih, ki so lahko prekomerno hranjeni in se obenem premalo gibljejo. Pri ljudeh debelost pogosto obravnavajo kot glavni razlog zdravstvenih težav.

Čeprav se tako kulturne kot znanstvene definicije debelosti s časom spreminjajo, je splošno sprejeto, da je prekomerna telesna teža predispozicija za različne bolezni, posebej bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje tega tveganja se pogosto priporočajo posegi, kot je zmanjšanje telesne teže.

[uredi] Definicija

Koncept debelosti se s časom venomer spreminja. Pri ljudeh se najpogosteje uporablja statistična ocena debelosti na podlagi indeksa telesne mase (ITM; uporablja se tudi angleška kratica BMI), ki ga izračunamo tako, da delimo maso osebe, merjeno v kilogramih, s kvadratom njegove višine, merjene v metrih; njegova enota je torej kg/m². Vrednotenje debelosti z indeksom telesne mase je v 19. stoletju zasnoval belgijski statistik Adolphe Quetelet.

Interpretacija vrednosti ITM:

• oseba z vrednostjo ITM med 25,0 in 29,9 kg/m² je prekomerno hranjena (debelost I. stopnje)
• oseba z vrednostjo ITM med 30,0 in 39,9 kg/m² je debela (debelost II. stopnje)
• oseba z vrednostjo ITM nad 40,0 kg/m² je izredno debela (debelost III. stopnje)

Pogosto ocenjujejo kot idealno vrednost ITM med 18,5 in 25,0, medtem ko je manjša vrednost znamenje podhranjenosti.