Živo srebro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

zlato – živo srebro – talij Cd Hg Uub       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	živo srebro, Hg, 80
Kemijska vrsta	prehodne kovine
Skupina, perioda, blok	12 (IIB), 6 , d
Gostota, trdota	13579,04 kg/m3, 1,5
Izgled	srebrno belo
Lastnosti atoma
Atomska teža	200,59 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	150 (171) pm
Kovalentni polmer	149 pm
van der Waalsov polmer	155 pm
Elektronska konfiguracija	[Xe]4f14 5d10 6s2
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 32, 18, 2
Oksidacijska stanja (oksid)	2, 1 (rahlo bazično)
Zgradba mreže	Rhombohedral
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	tekoče (diamagnetik)
Tališče	234,32 K (-37,89 °F)
Vrelišče	629,88 K (674,11 °F)
Molarna prostornina	14,09 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	59,229 kJ/mol
Talilna toplota	2,295 kJ/mol
Parni tlak	0,0002 Pa pri 234 K
Hitrost zvoka	1407 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	2,00 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	140 J/(kg · K)
Električna prevodnost	1,04 106/m ohm
Toplotna prevodnost	8,34 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	1007,1 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1810 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	3300 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 194Hg {sint.} 444 y ε 0,040 194Au 196Hg 0,15% Hg je stabilen s 116 nevtroni 198Hg 9,97% Hg je stabilen s 118 nevtroni 199Hg 16,87% Hg je stabilen s 119 nevtroni 200Hg 23,1% Hg je stabilen s 120 nevtroni 201Hg 13,18% Hg je stabilen s 121 nevtroni 202Hg 29,86% Hg je stabilen s 122 nevtroni 204Hg 6,87% Hg je stabilen s 124 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Žívo srebró je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hg in atomsko število 80. Ta težka, srebrna, prehodna kovina, je ena od zgolj treh elementov, ki so pri sobni temperaturi tekoči (preostala dva sta brom in galij). Živo srebro se uporablja v termometrih, barometrih in drugih znanstvenih aparaturah, pa tudi v zobozdravstvu za izdelavo zobnih plomb iz amalgama. Je relativno slab toplotni prevodnik, a spodoben prevodnik elektrike.

Vsebina 1 Pridobivanje 2 Nahajališča 3 Spojine 4 Lastnosti

[uredi] Pridobivanje

Živo srebro večinoma pridobivajo z redukcijo iz minerala cinabarita. Pojavljanje v samorodni obliki je redko. Reakcija pridobivanja:

HgS + O₂ → Hg + SO₂

[uredi] Nahajališča

• Almaden
• Idriji: Nahajališče so odkrili leta 1490 in to prav zaradi samorodnega živega srebra. Sčasoma je rudnik živega srebra, ki je danes odprt samo še za turiste, postal drugi največji na svetu. Po Idriji se imenuje idrialit, C₂₂H₁₄, ki se v tamkajšnjem rudniku pojavlja poleg cinabarita.
• V Srbiji v bližini mesta Aktaš.

[uredi] Spojine

Živo srebro zlahka tvori zlitine s skoraj vsemi pogostimi kovinami, vključno z zlatom in srebrom, ne pa tudi z železom. Tudi s telurjem tvori zlitino, a se živosrebrni telurid tvori le počasi. Reakcijo živega srebra z žveplom lažje opazimo. Vse te spojine se imenujejo amalgami.

[uredi] Lastnosti

Ta kovina se ob povečanju temperature prostorninsko širi skoraj enakomerno, zaradi česar je uporabna za izdelavo merilni naprav. Je manj reaktivna od cinka in kadmija in ne prestavlja vodika iz kislin. Običajni oksidacijski stanji tega elementa sta +1 in +2. Obstajajo tudi redke pojavitve spojin z živim srebrom +3.

Srebro je zelo cenjena kovina, ki je je vedno manj ...