Japonska
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| 日本(国) Nippon/Nihon (koku) Japonska |
|||||
|
|||||
| Himna: "Kimi Ga Yo" (君が代) (slovensko: Cesarska vladavina) |
|||||
 |
|||||
| Glavno mesto: | Tokio |
||||
|---|---|---|---|---|---|
| Največja mestna konglomeracija: | Tokio1 | ||||
| Uradni jeziki: | japonščina | ||||
| Vladavina: | Ustavna monarhija | ||||
| - Cesar | Cesar Akihito | ||||
| - Ministrski predsednik | Šinzo Abe | ||||
| Ustanovitev | |||||
| - Dan ustanovitve naroda | 11. februar, 660 pr. n. št.2 | ||||
| - Ustava Meiji | 29. november 1890 | ||||
| - Trenutno veljavna ustava | 3. maj 1947 | ||||
| - Sanfranciška pogodba | 28. april 1952 | ||||
| Površina: | |||||
| - skupaj: | 377.873 km² (62.) | ||||
| - Vodna površina (%): | 0,8% | ||||
| Prebivalstvo: | |||||
| - ocena leta 2005: | 128.085.000 (10.) | ||||
| - štetje leta 2004 | 127.333.002 | ||||
| - Gostota: | 337/km² (30.) |
||||
| BDP (PKM) | ocena leta 2006 | ||||
| - skupaj: | 4,167 bilijona USD (3.) | ||||
| - na prebivalca: | 32.640 USD (12.) | ||||
| BDP (nominal) | ocena leta 2004 | ||||
| - skupaj: | 4,8 trillion (2.) | ||||
| - na prebivalca: | {{{GDP_nominal_per_capita}}} ({{{GDP_nominal_per_capita_rank}}}) | ||||
| HDI: (2003) | 0,943 (visoki) (11.) | ||||
| Valuta: | Jen (¥) (JPY) |
||||
| Časovni pas: | JST (UTC+9) | ||||
| Vrhnja internetna domena: | .jp | ||||
| Klicna številka: | +81 | ||||
| 1 Največji del konglomerata je Jokohama.
2 Japonsko je na ta dan ustanovil legendarni cesar Jimmu, prvi japonski cesar; večina meni, da je simboličen. |
|||||
Japonska (japonsko 日, kar pomeni Sonce) 本 (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca.
Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).
Vsebina |
[uredi] Regije
Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
- Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
- Honšu:
- Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
- Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
- Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
- Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
- Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
- Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
- Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
- Okinava - delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.
[uredi] Prefekture
Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:
|
|
|
[uredi] Teritorialna vprašanja
Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).
[uredi] Glej tudi
- seznam suverenih držav
- Japonski zlogovni abecedi hiragana in katakana
- Iroha, japonska zlogovna abeceda v obliki pesmi
- Japonske samoobrambne sile - japonske oborožene sile
[uredi] Zunanje povezave
Hong Kong | Japonska | Južna Koreja | Kitajska | Macao | Mongolija | Severna Koreja | Tajvan
Avstralija | Avstrija | Belgija | Češka | Danska | Finska | Francija | Grčija | Islandija | Irska | Italija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Luksemburg | Madžarska | Mehika | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Nova Zelandija | Poljska | Portugalska | Slovaška | Španija | Švedska | Švica | Turčija | Združene države Amerike | Združeno kraljestvo
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike
Albanija | Angola | Avstralija | Azerbajdžan | Bolgarija | Češka | Danska | Dominikanska republika | Eritreja | Estonija | Etiopija | Gruzija | Islandija | Italija | Japonska | Južna Koreja | Kazahstan | Kolumbija | Kuvajt | Latvija | Litva | Makedonija | Mikronezija | Moldavija | Mongolija | Nikaragva | Nizozemska | Norveška | Nova Zelandija | Poljska | Portugalska | Romunija | Ruanda | Salomonovi otoki | Salvador | Singapur | Slovaška | Tajska | Tonga | Uganda | Ukrajina | ZDA | Združeno kraljestvo |
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
