Vincent van Gogh
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vincent Van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.
Van Gogh velja za največjega nizozemskega slikarja po Rembrandtu. Skupaj z Gauguinom in Cézannom spada med največje postimpresioniste.
Sprva je delal v trgovini z umetniškimi predmeti, kasneje pa je bil potujoči pridigar na področju Belgije. Kot slikar je deloval šele v zadnjih desetih letih svojega življenja v katerih pa je dal od sebe kar 900 slik in 1100 risb. Tačas je živel na različnih koncih Nizozemske in Francije. Vseskozi je živel v revščini in na robu eksistence. Za časa življenja je prodal samo eno sliko, tako da je živel v glavnem od skromne bratove finančne pomoči.
Njegovi slikarski začetki segajo v leto 1880, ko je pričel s slikanjem realističnih podob v temnih tonih, v njih je opisoval življenje kmetov in delavcev. Glavno delo iz te dobe so Jedci krompirja (1885). Leta 1886 se je preselil k bratu Theu v Pariz, kjer se je srečal z impresionizmom in japonskim barvnim lesorezom. Barve na njegovih slikah so postale svetlejše. Spoprijateljil se je s Paulom Gauguinom in z njim leta 1888 odpotoval v Arles, kjer je njegov slog popolnoma dozorel. Njegovo poznejše delo, ko je opustil impresionistične težnje, je bilo zelo pomembno za fauviste (Matisse), ekspresioniste in sodobno slikarstvo nasploh. Zaradi hude živčne razrvanosti je leta 1889 moral oditi v zavod Saint-Remy. Najverjetneje je trpel za manično depresijo. Za bolezen in veliko van Goghovo ustvarjalnost naj bi bila kriva ista sprememba v možganih. V enem izmed napadov si je odrezal del levega ušesa in ga podaril prostitutki, v katero je bil zaljubljen. Leta 1890 si je v vnovičnem živčnem napadu vzel življenje.
Enajst let po smrti so njegove slike razstavili v Parizu in van Gogh je čez noč postal slaven, pomemben in zelo iskan. Njegova doslej najdražja slika se je leta 1990 prodala za 82,5 milijona dolarjev. Višjo ceno je dosegel le Picasso.
[uredi] Glej tudi
