Niels Henrik David Bohr
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glej Bohr.
Niels Henrik David Bohr, danski fizik in nobelovec, * 7. oktober 1885, † 18. november 1962.
Bohr je fizik, ki je naredil ključne prispevke na področju atomske strukture in kvantne mehanike.
Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih«.
Po njem je imenovan Bohrov magneton (μB = 0,93*10-23 Am2)
[uredi] Življenjepis
Rodil se je leta 1885 v Køebenhavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Ernestu Ruthenfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je dobil Nobelovo nagrado za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London. Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil z sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.
Na začetku dvajsetega stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih,... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Bohr je račun izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti nihajo kot nekakšna nihala in po Plancku lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število kvantov. S tem je v atom stopila kvantna fizika.
S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.
Že Ampere je domneval, da magnetne lastnosti snovi izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne lastnosti in dobil Bohrov magneton, ki ga uporabljamo kot enoto za merjenje magnetnih lastnosti atomov in molekul. Ugotovil je, da ima atom toliko elektronov, kot znaša zaporedna številka v periodnem sistemu. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden cirkoniju. To trditev so dokazali z raziskovanjem z rentgensko svetlobo v Parizu. Element je dobil ime hafnij.
[uredi] Glej tudi
Ta biografski članek o fiziku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
