Michael Schumacher

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Michael Schumacher
Kariera Formule 1
Narodnost	Nemec
Aktivne sezone	1991 – 2006
Moštva	Jordan, Benetton, Ferrari
Dirke	250
Naslovi	7 (1994, 1995, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004)
Zmage	91
Osvojene stopničke	154
Pole pozicije	68
Najhitrejši krogi	76
Prva dirka	Velika nagrada Belgije 1991
Prva zmaga	Velika nagrada Belgije 1992
Zadnja zmaga	Velika nagrada Kitajske 2006
Zadnja dirka	Velika nagrada Brazilije 2006

Michael Schumacher, nemški dirkač Formule 1, *3. januar 1969, Hürth, Nemčija.

Vsebina 1 Zgodnja leta 2 Kariera formule 1 2.1 Benetton 2.1.1 1991 − 1993 2.1.2 1994 − 1995 2.2 Ferrari 2.2.1 1996 − 1999 2.2.2 2000 − 2002 2.2.3 2003 − 2004 2.2.4 2005 − 2006 3 Popolni rezultati formule 1 4 Rekordi v Formuli 1 5 Zasebno življenje 6 Glej tudi

[uredi] Zgodnja leta

Nikakršnega dvoma ni bilo, da bo Michael Schumacher dirkač, saj so mu prvi gokart na pedala kupili že pri štirih letih. Da bo šlo hitreje, mu je oče Rolf vgradil še star motor, a se je Michael kmalu zaletel v drog cestne svetilke. Tako so se odločili, da bo varneje, če bo mali Michael dirkal na bližnjem dirkališču, kjer ni drogov uličnih svetilk. S tem pa je postal tudi najmlajši član domačega karting kluba. Čeprav je s kartingom in dirkanjem zapolnil precejšni del svojega časa, je bil tudi priden učenec. Zelo dobro se je izkazal pri matematiki in angleščini, prav tako pa je bil navdušen nad nogometom in judom. Dirkanje je bilo sprva le hobi, saj je bil po končani šoli vajenec v krajevni mehanični delavnici. Tam je spoznal vse zakonitosti motorja, in kot pravi, mu je to v veliko pomoč tudi danes. Po končani vajenski dobi je iz gokarta presedel v Formulo König, potem v Formulo 3 in zatem v Formulo 1.

[uredi] Kariera formule 1

Prvič je v Formuli 1 nastopil leta v sezoni 1991 na Veliki nagradi Belgije(Spa-Francorchamps) z Jordanom, ko je zamenjal aretiranega Bertranda Gachota. Kljub temu, da je dirko končal že po nekaj zavojih z okvarjeno sklopko, je bilo neverjetno sedmo mesto na kvalifikacijah dovolj, da je že pred naslednjo dirko prestopil v Briatorejev Benetton.

[uredi] Benetton

[uredi] 1991 − 1993

Tudi tu se je že na prvi dirki za Veliki nagradi Italije zelo izkazal, saj je prehitel celo moštvenega kolego Nelsona Piqueta, trikratnega svetovnega prvaka, ter s petim mestom dosegel prve točke v karieri. Do konca sezone pa je prišel še dvakrat do šestega mesta. Na prvo zmago mu ni bilo potrebno čakati, saj jo je dosegel že naslednjo leto na Veliki nagradi Belgije, po odlični taktiki na delno mokri in delno suhi stezi. Sezono 1992 je končal na odličnem tretjem mestu s 53. točkami. V sezoni 1993 je bil večkrat v odličnem položaju za zmago, ki mu je tudi končno uspela na 14. dirki sezone za Veliko nagrado Portugalske, kjer se je v zaključku dirke odlično obranil pred napadi Alaina Prosta v hitrejšem Williamsu. Sezono 1993 je končal na četrtem mestu s 52. točkami.

[uredi] 1994 − 1995

V sezoni 1994 pa se je začel njegov veliki vzpon, saj je s štirimi zmagami, tudi na nesrečni Veliki nagradi San Marina, zaznamovani s smrtnima nesrečama Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja in legendarnega Brazilca Senne ter hudo nesrečo Rubensa Barrichella. Do dirke za Veliko nagrado Velike Britanije mu je šlo z enim drugim mestom in še dvema zmagama vse kot po maslu, nato pa je sledila diskvalifikacija zaradi prehitevanja Damona Hilla v ogrevalnem krogu. Pa odpovedi motorja na Veliki nagradi Nemčije in zmagi na Veliki nagradi Madžarske je sledila še ena zmaga na Veliki nagradi Belgije, ki pa mu je bila zaradi preveč obrabljene deske pod dirkalnikom odvzeta. Poleg tega je bil še kaznovan z dvema dirkama prepovedi. Do zadnje dirke je tako zbral le še eno zmago in eno drugo mesto in vodil pred zadnjo dirko le za točko pred Hillom. Na zadnji dirki za Veliko nagrado Avstralije pa je Schumacher po vodstvu na začetku dirke v 35. krogu naredil napako in z desno stranjo dirkalnika rahlo trčil v ogrado, vendar se je uspel vrniti na stezo. Že do naslednjega ovinka pa ga je Hill ujel in skušal po notranji strani prehiteti, Schumacher ga je odločno zaprl in oba sta morala odstopiti. Tako je Schumacher obranil točko prednosti in postal prvič svetovni prvak.

V sezoni 1995 Schumacher devetkrat zmagal in z lahkoto ubranil naslov svetovnega prvaka proti Hillu, ki je zaostal kar za 33 točk. Najbolj nepozabna je bila dirka za Veliko nagrado Belgije, ko je Schumacher zmagal iz 16. štartne pozicije, po težavah z menjalnikom na kvalifikacijah.

[uredi] Ferrari

Nato je sledil prestop v Ferrari, ki je že od sezone 1979 čakal na naslednjega svetovnega prvaka in je tako prestavljal velik izziv. Iz Benettona je Schumacher pripeljal odličnega angleškega stratega Rossa Brawna ter odličnega konstruktorja dirkalnikov Roryja Byrnea, ki so skupaj z Jeanom Todtom in Schumacherjem načrtovali velik povratek Ferrarija na vrh formule 1.

[uredi] 1996 − 1999

V sezoni 1996 je bil Ferrari dosti daleč od vrha, kljub temu pa je Schumacherju uspelo zmagati kar trikrat. Prvo zmago za Ferrari je dosegel v dežni dirki za Veliko nagrado Španije, kjer je pokazal svoje odlične sposobnosti za vožnjo po mokri stezi in vse tekmece prehitel za več kot minuto. Nato sta sledili še zmagi na Velikih nagradah Belgije in Italije, ki je močno navdušila Ferrarijeve navijače.

V sezoni 1997 je že dosegel pet zmag in se odlično boril z Jacquesom Villeneuveom v hitrejšem Williamsu. Zopet je pokazal odlično vožnjo v dežju in še tretjič zmagal na Veliki nagradi Monaka , kjer je imel že po prvem krogu neverjetnih 7 sekund prednosti pred konkurenco. Vendar pa so bile vse te odlične vožnje pozabljene po zadnji dirki za Veliko nagrado Evrope v Jerezu. Spet je imel točko prednosti pred zadnjo dirko in spet je vodil v začetnem delu dirke. Kmalu po postankih pa ga je, tudi z pomočjo moštvenega kolege Heinza-Haralda Frentzna, Villeneuve ujel in poskušal prehiteti. Schumacher ga je poskušal zapreti, vendar je bilo za to že močno prepozno in je s prvo gumo zadel v stranico Villeneuveovega dirkalnika ter obtičal v pesku. Tako je postal prvak Villeneuve, na Schumacherja pa se je zlil plaz obtožb zaradi očitne nešportne poteze. Tudi FIA ga je kaznovala z odvzemom 2. mesta v prvenstvu, vendar pa je lahko obdržal točke in zmage.

V sezoni 1998 se je po dolgem času v vrh Formule 1 spet prebil McLaren s Fincem Miko Häkkinenom in sezono je zaznamoval odličen dvoboj med letečim Fincem in Schumacherjem. Pred zadnjo dirko je Häkkinen s sedmimi zmagami vodil za štiri točke pred Schumacherjem, ki je zmagal šestkrat, in je tako za naslov potreboval zmago. Po najboljšem štartnem položaju mu je kazalo odlično, vendar pa mu je zaradi pregrete sklopke ugasnil dirkalnik pred ogrevalnim krogom, in tako je moral štartati z zadnjega mesta. Schumacher je kljub temu dirkal odlično, se do 31. kroga prebil že na drugo mesto vendar pa ga je takrat doletela še počena pnevmatika in sanj o naslovu je bilo konec. Verjetno pa bi se sezona obrnila drugače, če ne bi bilo, za Schumacherja, nesrečne Velike nagrade Belgije, kjer je na mokri stezi po odstopu Häkkinena že močno vodil, nato pa pri prehitevanju za krog zaostalega Davida Coultharda trčil vanj in moral odstopiti.

V sezoni 1999 je Schumacher solidno začel in do dirke za Veliko nagrado Velike Britanije zbral že dve zmagi, nato pa je bilo zanj sanj o naslovu svetovnega prvaka v tej sezoni predčasno konec. V prvem krogu je po odpovedi zavor s polno hitrostjo priletel v zid in utrpel večkratni zlom noge. Vrnil se je dve dirki pred koncem in na Veliki nagradi Malezije vodil, vendar zmago prepustil moštvenemu kolegu Eddieju Irvineu, ki se je še boril za naslov, vendar mu na zadnji dirki ni uspelo.

[uredi] 2000 − 2002

V sezoni 2000 se je nadaljeval dvoboj med Schumacherjem in Häkkinenom. Schumacher je odlično začel s tremi zmagami, v srednjem delu nekoliko popustil z le dvema zmagama v desetih dirkah, nato pa s sanjskim zaključkom in štirimi zaporednimi zmagami le osvojil prvi naslov svetovnega prvaka za Ferrari po dolgih 21 letih in svoj tretji naslov.

V sezoni 2001 je z odličnim Ferrarijem dosegel devet zmag in dominantno zmagal v prvenstvu z 58 točkami prednosti. Moštvo Mclarna in predvsem Miko Häkkinena je mučila nezanesljivost materiala, zato je Schumacher z lahkoto osvojil svoj četrti naslov prvaka.

V sezoni 2002 se je dominacija Ferrarija nadaljevala in Schumacher je z enajstimi zmagami in uvrstitvijo na zmagovalni oder na prav vsaki dirki z lahkoto še tretjič zapored osvojil prvenstvo in pometel s konkurenco.

[uredi] 2003 − 2004

V sezoni 2003 pa sta se, tudi s pomočjo novih pravil, Ferrariju zopet približali ekipi McLaren, z novim Fincem Kimijem Räikkönenom, in Williams, s Kolumbijcem Juanom Pablom Montoyem. Schumacher je, kljub hudim težavam s pnevmatikami sredi sezone, uspel šestkrat zmagati in si pred zadnjo dirko zagotoviti prednost devetih točk pred Räikkönenom, Montoya pa je zapravil možnosti za naslov na predzadnji dirki za Veliko nagrado ZDA po kazni zaradi povzročitve trčenja z drugim voznikom Ferrarija, Rubensom Barrichellom. Na zadnji dirki je Schumacher potreboval le eno samo točko, vendar se je tudi to po nekaj smole na dirki izkazalo za dosti težje, kot je bilo za pričakovati. Schumacherju se je vendarle uspelo prebiti na osmo mesto, Räikkönenu pa prav tako ni uspelo prehiteti Barrichella, tako da je Schumacher postal še šestič svetovni prvak in je tako po naslovih prehitel legendarnega Argentinca Juana Manuela Fangia.

V sezoni 2004 je sledila še ena premočno sezona Ferrarija in Schumacherja, predvsem zaradi velikega padca McLarna in Williamsa. S 13 zmagami, 148 točkami in 10 najhitrejšimi krogi v eni sezoni je postavljal nove in nove rekorde. Tako je postal še sedmič svetovni prvak in petič zapored, vendar pa je FIA zaradi takšne dominacije sprožil val novih pravil za naslednjo sezono, z namenom predvsem spodrezati krila premočnemu Ferrariju ter narediti Formulo 1 zopet izenačeno in s tem bolj privlačno za gledalce.

[uredi] 2005 − 2006

V sezoni 2005 so se nova pravila, predvsem prepoved menjave pnevmatik med dirko, izkazala kot na kožo pisana moštvom francoskega opremljevalca s pnevmatikami, Michelina. Tako Ferrari s Bridgestonovimi pnevmatikami ni imel nobenih možnosti. Edino zmago v sezoni je Schumacher osvojil le zaradi škandalozne napake Michelina, ki je na dirko za Veliko nagrado ZDA pripeljal nevarne gume in tako je dirkalo le šest Bridgestonovih moštev. Kljub vsem težavam je iz sezone potegnil maksimum in jo zaključil na solidnem tretjem mestom v prvenstvu.

V sezoni 2006 je FIA vrnila menjavo pnevmatik ter spremenila potek kvalifikacij. Kljub vsemu je bil Ferrari v prvi polovici sezone v zaostanku za Renaultom in njihovim prvim voznikom Fernandom Alonsom. Tako je Schumacher po polovici sezone z le dvema zmagama zaostajal za 25 točk. Vendar pa takrat se je začela njegova velika vrnitev na vrh s tremi zaporednimi zmagami. Nato je sledila, tako za Schumacherja kot tudi za Alonsa, nesrečna Madžarska, ki je s prvo delno dežno dirko v zgodovini Velike nagrade Madžarske začasno zaustavila Ferrarijev pohod proti vrhu, saj Bridgestonove pnevmatike na mokri stezi niso bile konkurenčne Michelinovim. Že na nasledni dirki za Veliko nagrado Turčije je šlo spet Ferrariju vse po maslu, a le do varnostnega avtomobila, ki je Schumacherju odvzel gotovo zmago.

Vendar pa že na Veliki nagradi Italije, kjer je tudi napovedal svojo upokojitev po tej sezoni, se je Schumacherjev pohod na vrh nadaljeval, Alonso pa je celo odstopil z eksplozijo motorja. Tudi na Veliki nagradi Kitajske se je Schumacher z neverjetno vožnjo v kvalifikacijah po mokri stezi in odlično dirko po točkah izenačil z Alonsom in zaradi večjega števila zmag povedel v prvenstvu. In ko je na Veliki nagradi Japonske kazalo, da je Alonso že premagan je v najslabšem možnem trenutku prišla prva okvara motorja po šestih letih na Schumacherjem Ferrariju in sanj o osmem naslovu je bilo v trenutku konec. Kot, da še ne bilo dovolj smole za Schumacherja, mu je na zadnji dirki kariere za Veliko nagrado Brazilije že v kvalifikacijah spet zagodla tehnika in je dosegel le 10. štartno mesto. Na dirki je začel odlično in bil že po prvem krogu šesti tik za Renautoma. Pri prehitevanju Giancarla Fisichelle pa je prišlo do rahlega dotika, ki je bil usoden za Schumacherjevo zadnjo desno pnevmatiko. Po odpeljanem skoraj celem krogu s počeno pnevmatiko in menjavi, je Schumacher začel nizati najhitrejše kroge in kljub skoraj krogu zaostanka do konca ujel najboljše in zadnjo dirko svoje kariere končal na, po dvojni smoli solidnem, četrtem mestu.

[uredi] Popolni rezultati formule 1

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo pole)

Leto	Ekipa	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	Prvenstvo	Točke
1991	Jordan* Benetton	ZDA -	BRA -	SMR -	MON -	KAN -	MEH -	FRA -	VB -	NEM -	MAD -	BEL RET	ITA 5	POR 6	ŠPA 6	JAP RET	AVS RET				14.	4
1992	Benetton	JAR 4	MEH 3	BRA 3	ŠPA 2	SMR RET	MON 4	KAN 2	FRA RET	VB 4	NEM 3	MAD RET	BEL 1	ITA 3	POR 7	JAP RET	AVS 2				3.	53
1993	Benetton	JAR RET	BRA 3	EU RET	SMR 2	ŠPA 3	MON RET	KAN 2	FRA 3	VB 2	NEM 2	MAD RET	BEL 2	ITA RET	POR 1	JAP RET	AVS RET				4.	52
1994	Benetton	BRA 1	PAC 1	SMR 1	MON 1	ŠPA 2	KAN 1	FRA 1	VB DSQ	NEM RET	MAD 1	BEL DSQ	ITA EX	POR EX	EU 1	JAP 2	AVS RET				1.	92
1995	Benetton	BRA 1	ARG 3	SMR RET	ŠPA 1	MON 1	KAN 5	FRA 1	VB RET	NEM 1	MAD RET	BEL 1	ITA RET	POR 2	EU 1	PAC 1	JAP 1	AVS RET			1.	102
1996	Ferrari	AVS RET	BRA 3	ARG RET	EU 2	SMR 2	MON RET	ŠPA 1	KAN RET	FRA DNS	VB RET	NEM 4	MAD 9	BEL 1	ITA 1	POR 3	JAP 2				3.	59
1997	Ferrari	AVS 2	BRA 5	ARG RET	SMR 2	MON 1	ŠPA 4	KAN 1	FRA 1	VB RET	NEM 2	MAD 4	BEL 1	ITA 6	AVT 6	LUK RET	JAP 1	EU RET			DSQ**	78
1998	Ferrari	AVS RET	BRA 3	ARG 1	SMR 2	ŠPA 3	MON 10	KAN 1	FRA 1	VB 1	AVT 3	NEM 5	MAD 1	BEL RET	ITA 1	LUK 2	JAP RET				2.	86
1999	Ferrari	AVS 8	BRA 2	SMR 1	MON 1	ŠPA 3	KAN RET	FRA 5	VB DNS	AVT Inj	NEM Inj	MAD Inj	BEL Inj	ITA Inj	EU Inj	MAL 2	JAP 2				5.	44
2000	Ferrari	AVS 1	BRA 1	SMR 1	VB 3	ŠPA 5	EU 1	MON RET	KAN 1	FRA RET	AVT RET	NEM RET	MAD 2	BEL 2	ITA 1	ZDA 1	JAP 1	MAL 1			1.	108
2001	Ferrari	AVS 1	MAL 1	BRA 2	SMR RET	ŠPA 1	AVT 2	MON 1	KAN 2	EU 1	FRA 1	VB 2	NEM RET	MAD 1	BEL 1	ITA 4	ZDA 2	JAP 1			1.	123
2002	Ferrari	AVS 1	MAL 3	BRA 1	SMR 1	ŠPA 1	AVT 1	MON 2	KAN 1	EU 2	VB 1	FRA 1	NEM 1	MAD 2	BEL 1	ITA 2	ZDA 2	JAP 1			1.	144
2003	Ferrari	AVS 4	MAL 6	BRA RET	SMR 1	ŠPA 1	AVT 1	MON 3	KAN 1	EU 5	FRA 3	VB 4	NEM 7	MAD 8	ITA 1	ZDA 1	JAP 8				1.	93
2004	Ferrari	AVS 1	MAL 1	BAH 1	SMR 1	ŠPA 1	MON Ret	EU 1	KAN 1	ZDA 1	FRA 1	VB 1	NEM 1	MAD 1	BEL 2	ITA 2	KIT 12	JAP 1	BRA 7		1.	148
2005	Ferrari	AVS RET	MAL 7	BAH RET	SMR 2	ŠPA RET	MON 7	EU 5	KAN 2	ZDA 1	FRA 3	VB 6	NEM 5	MAD 2	TUR RET	ITA 10	BEL RET	BRA 4	JAP 7	KIT RET	3.	62
2006	Ferrari	BAH 2	MAL 6	AVS RET	SMR 1	EU 1	ŠPA 2	MON 5	VB 2	KAN 2	ZDA 1	FRA 1	NEM 1	MAD 8	TUR 3	ITA 1	KIT 1	JAP RET	BRA 4		2.	121

* Schumacher je dirkal le eno dirko za Jordan v sezoni 1991 - Veliko Nagrado Belgije
** Schumacher je bil po trčenju z Villeneuvom v Jerezu diskvalificiran iz prvenstva 1997.

[uredi] Rekordi v Formuli 1

V Formuli 1 je zbral rekordnih 91 zmag, le eno manj kot drugi in tretji po zmagah, Alain Prost (51) in Ayrton Senna (41), skupaj. Prav tako rekordno je 68 osvojenih najboljših štartnih položajev, po tem ko mu je v svoji zadnji sezoni uspelo prehiteti Senno, ki je zdaj drugi s 65-timi. Sedemkrat pa je postal svetovni prvak (1994, 1995 z Benettonom, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 s Ferrarijem).

Bil je najmlajši dvojni svetovni prvak po sezoni 1995 s 26-timi leti, 9-timi meseci in 19-timi dnevi, toda ta rekord je izboljšal Fernando Alonso po sezoni 2006 s 25-timi leti, 3-mi meseci in 24-timi dnevi. Z izjemo debitantske sezone 1991, ko je odpeljal le zadnjih 6 dirk, Schumacher ni imel sezone brez zmage.

S koncem sezone 2006 Michael Schumacher drži naslednje rekorde:

• Največ naslovov svetovnega prvaka: 7
• Največ zaporednih naslovov svetovnega prvaka: 5
• Največ zmag: 91
• Največ zaporednih zmag: 7 (V sezoni 2004 - Od VN Evrope do VN Madžarske; Sorekorder z Italijanom Albertom Ascarijem)
• Največ zmag za določeno ekipo: 72 s Ferrarijem
• Največ zmag na določeni VN: 8 V Francoskem Magny-Cours-u
• Največ zmag na različnih VN (glede na države): 20
• Največja časovna razlika med prvo in zadnjo zmago: 14 let, 1 mesec in 2 dni
• Največ drugih mest: 43
• Največ stopničk: 154
• Največ zaporednih stopnišč: 19 (Od VN ZDA 2001 do VN Japonske 2002)
• Največ uvrstitev v točke: 190
• Največ krogov v vodstvu: 4741
• Največ najboljših štartnih položajev: 68
• Največ startov iz prve vrste: 115
• Največ najhitrejših krogov: 76
• Največ dvojčkov (najboljši štartni položaj in zmaga): 40
• Največ hat-trickov (najboljši štartni položaj, zmaga in najhitrejši krog): 22
• Največ prvenstvenih točk: 1,369 (povprečno 5.52 na dirko)
• Največ zaporednih uvrstitev brez odstopa: 24 (od VN Madžarske 2001 do Malezije 2003)
• Največ točk v sezoni kot vice-prvak: 121 (od možnih 180)
• Največ zmag v sezoni kot vice-prvak: 7 (sorekorderja Alain Prost in Kimi Räikkönen)
• Največ nastopov za določeno moštvo in izdelovalca motorjev: 180 (oboje za Ferrari)
• Edini dirkač v kateri koli kategoriji, ki je zmagal 5 krat v Ameriškem Indianapolisu
• Edini dirkač Formule 1, ki je zmagal 5 krat v Italijanski Monzi.

2004:

• Največ zmag v sezoni: 13 (na 18-tih dirk)
• Največ najhitrejših krogov v sezoni: 10 (na 18-tih dirk; sorekorder s Kimijem Räikkönenom v sezoni 2005)
• Največ točk v sezoni: 148 (od možnih 180)

2002:

• Največ stopničk v sezoni: 17 (na 17-tih dirkah)

[uredi] Zasebno življenje

1. avgusta leta 1995 se je poročil z Corinno Betsch. 19.01.1997 sta povila hčerko Gino-Mario, 22.03.1999 pa sinka Micka.

10. septembra 2006 je po zmagi v Monzi uradno napovedal, da bo po koncu sezone 2006 končal dirkalno kariero.

[uredi] Glej tudi

• seznam nemških dirkačev
• seznam svetovnih prvakov Formule 1
• seznam rekordov Formule 1

Predhodnik: Alain Prost	Prvak Formule 1 1994-1995	Naslednik: Damon Hill
Predhodnik: Mika Häkkinen	Prvak Formule 1 2000, 2001, 2002, 2003, 2004	Naslednik: Fernando Alonso