Mednarodne brigade
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ta članek je del serije: Španska državljanska vojna |
|
| Zgodovina Španije | |
| Potek | |
| Kronologija - Politično ozadje Dogodki leta 1936 - Dogodki leta 1937 Dogodki leta 1938 - Dogodki leta 1939 Politično dogajanje - Španska revolucija |
|
| Vpletene države | |
| Druga španska republika · Tretji rajh Kraljevina Italija · Sovjetska zveza |
|
| Španske politične stranke | |
| Ljudska fronta | Nacionalisti |
| UR · IR · ERC · PSOE UGT · FJS · PSUC · JSU PCE · POUM · JCI · PS UMRA · CNT · FAI · ML FIJL · PNV · ANV STV · SRI |
UME · RE AE · BN Alfonistični monarhisti Karlistični monarhisti CT · Requetés Pelayos · Margaritas Falanga · OJE · SF Tradicionalna falanga |
| Oborožene sile | |
| Republikanci | Nacionalisti |
| Ljudska vojska · Milice Vojno letalstvo Vojna mornarica Guardia Civil Guardia de Asalto Cuerpo de Seguridad Carabineros |
Vojno letalstvo Vojna mornarica Španska legija |
| Tuje sile | |
| Republikanci | Nacionalisti |
| Mednarodne brigade Yankee Squadron |
Legija Kondor Corpo Truppe Volontarie |
| Osebnosti | |
| Republikanci | Nacionalisti |
| Azaña · Arderíus Bethune · García Cabrera Carrillo · Durruti García Lorca · Giral Pereira González· Hemingway Hernández · Ibarruri Caballero · Malraux Barrio · Miaja Modesto · Negrín · Orwell Prieto · Rodriguez Garcia Lluch · Rol-Tanguy de Unamuno |
Franco · Cabanellas Sanjurjo· Mola Queipo de Llano · Yagüe Varela · Valiño Blanco · Dávila Astray · Campbell Ordinas |
| Bitke | |
| 1936 | |
| Tetouan · Larache · Seville · Alcázar de Toledo Madrid · Barcelona · Malorka · Vallehermoso Mérida · Badajoz · Irún · San Sebastian Ibiza · Toledo · Madrid |
|
| 1937 | |
| Boadilla · Málaga · Jarama · Guadalajara Brihuega · Durango · Santa Quitera · Guernica Barcelona · Bilbao · Brunete · Quijorna Villanueva del Pardillo · Saragossa · Santander Penarroya · Córdoba · Llanes · El Mazuco Sella · Cangas de Onis · Asturias Gijón · Teruel |
|
| 1938 | |
| Rt Palos · Vinaroz · Ebro · Barcelona | |
| 1939 | |
| Madrid | |
| Pomembnejši kraji | |
| Barcelona · Guernica · Madrid | |
| Drugo | |
| Anarhisti - Letalski asi - Španski borci - Peta kolona - ¡No pasarán! |
|
Mednarodne brigade (uradni španski naziv Voluntarios Internacionales de la Libertad; Mednarodni prostovoljci svobode; tudi internacionalne brigade) je bil naziv za vojaška enota tujcev, ki so se borili na republikanski strani med špansko državljansko vojno (1936-1939). Sprva so bile mednarodne brigade sestavljene izključno iz tujcev, toda zaradi prevelikih izgub in pomanjkanja novih prostovoljcev so kmalu začeli vključevati tudi Špance.
Mednarodne brigade je sestavljalo okoli 40.000 tujcev iz 54 držav. Vse brigade so bile pod komunističnim nadzorom in imele so lastne politične komisarje. Vsi nekomunisti, ki so hoteli vstopiti v mednarodne brigade, so mogli prestati zaslišanje s strani NKVDja. Prav zaradi tega so nekateri tuji prostovoljci raje vstopali v vrste anarhistov oz. v milice.
Danes zmotno velja prepričanje, da so bile mednarodne brigade edine organizacije tujcev, ki so sodelovali v španski državljanski vojni. Mednarodne brigade so bile tako najštevičnejše take enote, ki so bile sestavljene kot pehotne enote (večina prostovoljcev ni imela zadovoljivega vojaškega znanja), medtem ko so bili nekateri tujci, ki so bili primerno predhodno izobraženi (pripadniki oboroženih sil) premeščeni v bolj ustrezne španske enote (predvsem v vojno letalstvo, oklepne enote, vojno mornarico,...). Nekateri tujci (predvsem vojaški piloti) pa so prišli v Španijo kot najemniki, saj jim je španska republikanska vlada obljubila mesečno plačo 1.500 ameriških dolarjev in denarno nagrado $1.000 za vsako sestreljeno letalo (večina tega denarja ni nikoli prejela in nekateri so tako zapustili Španijo).
Večina španskih borcev je služila v teh enotah, medtem ko so nekateri služili v vojnem letalstvu ali vojni mornarici.
Mednarodne brigade so bile uradno ustanovljene 23. septembra 1936 na ukaz obrambnega ministra Prieta. Po podpisu münchenskega sporazuma leta 1938 je takratni predsednik vlade, Juan Negrín, izdal 21. septembra 1938 ukaz, s katerim je zapovedal umik vseh tujih pripadnikov španske republikanske vojske in drugih paravojaških enot iz bojev ter posledično iz Španije. 15. januarja 1939 so Španijo zapustili zadnji mednarodni prostovoljci svobode.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
[uredi] Ustanavljanje
Prva enota tujcev, ki so se borili na republikanski strani med špansko državljansko vojno, je bila Četa delavske olimpiade, ki so jo sestavljali športniki, ki so bili v Barceloni in so nameravali sodelovati na olimpijskih igrah antifašistične mladine, ki se naj bi začele 25. julija 1936, a niso bile izpeljane zaradi začetka vojne.
Kmalu zatem sta Kominterna in Internacionala izdalai razglas o mednarodni pomoči španski republikanski vladi, v obliki komunističnih prostovoljcev iz tujine, ki bi odšli v Španijo. Vse republikanske stranke so toplo pozdravile prve prihode tujih prostovoljcev, toda nekatere stranke so nasprotovale ustanovitvi posebnih vsetujskih enot pod vodstvom le ene politične stranke. Najbolj so temu nasprotovali anarhisti, saj so se bali, da bo tako Komunistična partija Španije pridobila odločilno vojaško premoč v istočasno potekajoči španski revoluciji.
Že v oktobru 1936, ko je prišla v Španijo prva večja skupina 500 prostovoljcev, so se pojavile težave, ki so izhajale iz predhodno omenjenih političnih nesoglasij. Zaradi vse večjega komunističnega pritiska (posredno tudi Sovjetske zveze) je takratni predsednik vlade, Largo Caballero, dovolil ustanovitev takih enot, katerih pravni položaj pa še ni bil urejen.
Mednarodne brigade so bile uradno ustanovljene šele 22. oktobra 1936 na ukaz obrambnega ministra Prieta. S tem ukazom je bil rešen pravni položaj mednarodnih prostovoljcev in mednarodnih brigad. Mednarodne brigade so bile ustanovljene v skladu z istom zakonom, ki je dovoljeval obstoj Španske legije, ki pa je bila na strani nacionalistov. Vsi prostovoljci so 23. septembra 1937 tako podpisali pogodbo, v kateri je bilo določeno: zaveže se, da ostane do konca vojne, vsakih šest mesecev ima pravico do 13-dnevnega dopusta, lahko pridobi špansko državljanstvo (najmanj enoletno služenje) in ima po vojni pravico ostati v španskih oboroženih silah. Pripadnikom mednarodnih brigad je bilo prepovedano nošenje kakršnihkoli stranskarskih simbolov.
Največ prostovoljcev je prišlo iz oziroma preko Francije, saj sta si delile mejo, poleg tega pa je bila v Franciji močna komunistična partija Francije in tu je živelo tudi veliko komunističnih beguncev iz drugih držav (največ Italijanov). Internacionala je tako ukazala ustanovitev posebnih odborov v vseh državah članicah, ki so zbirale prostovoljce, denar, opremo, urejale pot do Španije,... Eno takih postojank v Parizu je vodil tudi Josip Broz Tito.
[uredi] Prvi boji - bitka za Madrid
[uredi] Bitka za Jaramo
[uredi] Bitka za Guadalajaro
[uredi] Razpust mednarodnih brigad
[uredi] Po vojni
[uredi] Organizacija
Mednarodne brigade so bile organizirane kot klasične pehotne brigade. Osnovna organizacijska vojaška enota so predstavljali bataljoni, ki so bili ponavadi organizirani glede na skupno geografsko, narodnostno, zgodovinsko, jezikovno,... povezavo. Na ta način so omogočili boljšo povezavo med prostovoljci in hkrati olajšali linijo poveljevanja, saj so jih ponavadi vodili poveljniki iste narodnosti,... Mednarodna brigada je tako imela 3-4 bataljone in dodatne brigadne enote, ki so ji omogočili samostojno delovanje. Bataljoni so bili sestavljeni iz 3 strelskih čet in ene mitralješke čete. Čete so bile sestavljene iz treh vodov s po 40 pripadnikov. Dodatne brigadne enote so bile: komunikacijska četa, inženirska četa in konjeniški eskadron. Pozneje so brigadam dodali še minometno četo in protitankovsko baterijo, nato pa še sanitetno, intendantsko in transportno službo. Vse skupaj je brigada tako imela okoli 3.000 pripadnikov.
[uredi] Narodi
V mednarodnih brigadah so se borili pripadniki iz naslednjih 54 držav: Albanija, Andora, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bolivija, Brazilija, Češkoslovaška, Čile, Danska, Dominikanska republika, Ekvador, Etiopija, Estonija, Filipini, Finska, Francija, Grčija, Gvatemala, Indija, Indonezija, Iran, Irska, Italija, Japonska, Kraljevina Jugoslavija, Kanada, Kitajska, Kolumbija, Kuba, Litva, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Maroko, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Palestina, Paragvaj, Peru, Poljska, Portoriko, Romunija, Sovjetska zveza, Švica, Švedska, Turčija, Urugvaj, ZDA in Združeno kraljestvo.
- Američani: 2.274 (K. L. Majdanik); 1.700 (Thomas D. Davis); 2.000 (Milton K. Wells); 2.000 (Stephen O. Fuqua); 2.800 (Edwin Rolfe); 3.000 (Louis Fischer); 3.000 (José Garćia)
- Angleži: 1.806 (K. L. Majdanik); 2.000 (José Garćia)
- Avstrijci: 2.000 (José Garćia)
- Belgijci: 1.701 (K. L. Majdanik)
- Bolgari: 400 (José Garćia)
- Čehi: 1.046 (K. L. Majdanik)
- Francozi: 8.778 (K. L. Majdanik)
- Italijani: 2.908 (K. L. Majdanik); 3.344 (Giamcomo Calandrone); 3.354 (José Garćia)
- Kanadčani: 1.300 (José Garćia)
- Madžari: 1.000
- Nemci: 2.180 (K. L. Majdanik); 3.000 (José Garćia)
- Poljaki: 3.034 (K. L. Majdanik)
[uredi] Seznam brigad
- Glejte glavni članek Seznam mednarodnih brigad španske državljanske vojne.
[uredi] Pripadniki
- George Aitken - (oče Iana Aitkena, ki je postal politični urednik The Guardiana)
- Norman Bethune - kanadski zdravnik
- Willy Brandt - kancler Zahodne Nemčije (1969-1974)
- John Cornford
- Pierre Georges dit Colonel Fabien - francoski odpornik druge svetovne vojne
- David Guest - britanski matematik in filozof
- Ernest Hemingway (uradno v Španiji kot vojni dopisnik, a je sodeloval pri urjenju rekrutov)
- Oliver Law - afroameriški komunist in politični aktivist
- Laurie Lee - angleški pesnik, pisatelj in scenarist
- Luigi Longo - generalni sekratar Komunistične partije Italije (1964-1972)
- André Marty
- George Orwell - je vstopil v POUM
- Abe Osheroff - ameriški politični aktivist in režiser
- Ezekias Papaioannou - poznejši generalni sekretar AKELa
- Henri Rol-Tanguy - vodja francoskega odporniškega gibanja druge svetovne vojne
- Frank Ryan - irski politični aktivist
- Mehmet Shehu - albanski politik
- Stephen Spender - angleški pesnik in pisatelj
- Kléber Stern
- Simone Weil - francoski filozof in mistik
- Wilhelm Zaisser - vodja Stasija (1950-1953)
- Mate Zalka
- Žikica Jovanović-Španac - srbski komunist in začetnik srbskega odporniškega gibanja druge svetovne vojne
[uredi] Viri
- Vojna enciklopedija, 2. izdaja, 3. zvezek (Foča-Jajce); Internacionalne brigade, str. 617-620
Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
