Gaj Avgust Oktavijan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gaj Avgust Oktavijan (izvirno latinsko IMP·CAESAR·DIVI·F·AVGVSTVS), rimski politik in cesar, Cezarjev pranečak, * 63 pr. n. š.t., † 14.

Gaj Avgust Oktavijan

Po smrti Gaja Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. so se za njegovo zapuščino potegovali trije možje. Prvi je bil Mark Antonij, Cezarjev general, prijatelj, poveljnik celotne rimske konjenice. Drugi je bil Emilij Lepid, general, ki pa ni bil tako zelo pomemben. Tretji pa je bil Oktavijan, ki pa je bil s Cezarjem edini v sorodu. Cezajev sin Cezarion, ki ga je spočel s Kleopatro, ni mogel biti dedič premoženja, saj je bil tujec.

Odločili so se, da bodo ustanovili drugi rimski triumvirat, brez pristojnosti senata. Sprejeli so dva sklepa. Prvi je bil, da bodo obračunali s Cezarjevimi morilci, drugi pa, da bodo imperij razdelili na tri dele. V Grčiji pri kraju Filipi, so potolkli morilce - republikance. Kogar niso ubili, je naredil samomor. Brutova žena je, na primer, pojedla koščke žerjavice.

[uredi] Razdelitev rimske države

Lepid je dobil najmanjši del - provinco Afriko (sever Afrike). Bila je lepa in bogata, a je je bilo najmanj. Dobil je tudi najmanj legij, zato je tudi kasneje stopil na Oktavijanovo stran, česar kasneje ni obžaloval. Oktavijan je dobil zahod (današnja Španija, Portugalska), Transalpino, Apeninski polotok z otoki. Antonij je dobil vzhod. Tja je štela tudi Helada (Grčija) z Makedonijo.

Antonij je hotel napasti Parte, in s tem maščevati Krasovo smrt. Tegpadel jih je, ampak bil katastrofalno poražen. Kljub temu je dosegel za Rimljane določene ugodnosti, npr. rimski vpliv v Armeniji itd.). Veliko je lenaril. Odšel je v Egipt, kjer se je povezal s Kleopatro in se postavil za skrbnika Cezariona, kar je v Rimu zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen, da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v Aleksandrijo. To je seveda izrabil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti in si s tem pridobival množice. Oblačil se je v oklep. Od leta 34 pr. n. št. do 33 pr. n. št je Oktavijan Rimu pridobil nova ozemlja. Zasedel je Balkan - do Donave tudi ozemlje današnje Slovenije.

Odločitev o obračunu z Antonijem je padla leta 31 pr. n. št.. Oktavijan je menil, da lahko vlada samo eden. Bitka pri Akciju je potekala na morju, pri obmorskem kraju Akcij. Antonij je poveljeval svoji vojski, Oktavijan pa je bitko spremljal z obale, saj je menda sovražil morje. Kleopatra je pripeljala svojo vojsko in čakala na razplet. Antonij je izgubljal in naredi nekaj nedopustnega - vojake pustil na cedilu in s Kleopatro pobegnil v Egipt. Oktavijan je sijajno zmagal.

Njegova vojska je peš tedne in tedne prodirala po Egiptu. Antonijeva vojska je prebegla k Oktavijanu. Antonij in Kleopatra sta leta 30 pr. n. št. naredila samomor. S Kleopatro so izumrli Ptolemejci in Egipt je postal rimska provinca, s čimer se je končala državljanska vojna. Mesec Kleopatrine smrti je cesar Avgust poimenoval po sebi - od takrat imamo avgust.

[uredi] Oktavijanovo obdobje - Čas rimskega cesarstva

Oktavijan je do leta 28 pr. n. št. uredil razmere v državi. Je začetnik družine Julijcev. Vprašali so ga, kakšen naziv bo imel, in odgovoril je, da bo v spomin na umrlega prastrica Caesar. Izbral si je še naziv princeps, kar pomeni prvi med enakimi, s čimer je potešil senatorje. Prvo obdobje rimskega cesarstva se imenuje principat: trajalo je do leta 284 n. št. Dobil je tudi častni naziv Avgust(us), kar pomeni »vzvišeni«. Ko je Lepid prestopil na Oktavijanovo stran, ga je ta poimenoval pontifex maximus - vrhovni svečenik. Po njegovi smrti je ta naziv dobil Oktavijan. Bil je tudi imperator - upravljalec imperija. (imperator pomeni vrhovnega poveljnika vojske, izraz te moči je imperium maius, ne pa upravitelja imperija. Beseda imperij kot naziv za državo je le izpeljanka iz besede imperator).

Province je razdelil na cesarske in senatne: senatne so lahko upravljali senatorji, s cesarskimi pa je upravljal cesar tako, da je imenoval upravitelja province - guvernerja. Egipt je bil vedno cesarska provinca.

Avgust je bil cesar miru - z njegovega obdobja izvira izraz Pax Romana, ki pomeni mir pod okriljem nadmoči Rimskega imperija - in državljani so mu bili za ta mir zelo hvaležni. Imel je legije na mejah in država je bila varna. Na drugi strani Rena so bili Germani. Avgust si je omislil elitno enoto, gardo, ki je nadzorovala Rim, izbranci pa so varovali celo cesarja. (V Avgustovem času je bila pretorijanska garda nameščena po celotnem Apeninskem polotoku, ne samo v Rimu. Šele prefekt Sejan je za vlade Tiberija vse pretorijance koncetriral v Rimu). Dobili so jih med Germani, zvestobo so si kupili s plačilom v čistem zlatu. Imenovali so se pretorijanska garda.

[uredi] Zadnja Avgustova vojna

Proti koncu življanja se je Avgust le zapletel v vojno z Germani. Rimljani so hoteli zasesti ozemlje današnje Nemčije med Renom in Labo, a je Avgust izbral slabega generala, Publija Kvintila Vara, prokuratorja province Germanie Superior, ki je bil leta 9 poražen v bitki pri Tevtoburškem gozdu. V Bitki so bile uničene tri rimske legije, rešilo se je le nekaj sto legionarjev.

Ko so cesarju povedali to novico, je zblaznel in vpil »Varon, vrni mi moje legije«. Rim ni mogel nič. Avgust je umrl leta 14 n. št., star sedemdeset let, brez potomcev. Pred smrtjo se je ukvarjal z umetnostjo, podpiral je Vergila, in mu naročil, naj spesni tretji antični ep. Nastala je Eneida.