Cannes (filmski festival)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glej Cannes (razločitev).
Mednarodni filmski festival v Cannesu velja za najpomembnejši in najbolj znani filmski festival na svetu. Uvršča se v t. i. skupino A-festivalov, kjer so tudi filmski festivali v Berlinu, Benetkah, Locarnu in Karlovyh Varyh.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Canski filmski festival je bil prvič izveden že pred drugo svetovno vojno. Vendar zaradi izbruha vojne ni prišel dlje od slavnostne otvoritve. Tako je bil prvi pravi festival prirejen leta 1946. V letih 1948 in 1950 je bil odpovedan zaradi pomanjkanja denarja.
Leta 1968 so, pod vplivom majske vstaje, festival prekinili. Louis Malle (kot član takratne žirije), François Truffaut, Claude Berri, Jean-Gabriel Albicocco, Claude Lelouch, Roman Polanski in Jean-Luc Godard so namreč vdrli v veliko dvorano Festivalske palače in zahtevali prekinitev projekcije iz solidarnosti do stavkajočih študentov in delavcev. Isto akcijo lahko tolmačimo tudi kot protest zoper imenovanje novega direktorja na čelo Francoske kinoteke.
[uredi] Tekmovalni programi in nagrade
Vsako leto se sestavijo nove mednarodne žirije, katerih člani so predvsem (ampak ne izključno) delavci iz filmske industrije. Najpomembnejša nagrada je Zlata palma (Palme d'Or), ki jo podelijo najboljšemu celovečernemu filmu v tekmovalnem programu.
Druge nagrade, za katere se potegujejo celovečerni filmi in njihovi ustvarjalci, so: Velika nagrada žirije (Grand prix du jury), Nagrada žirije (Prix du Jury) in (ne vsako leto podeljena) Posebna nagrada žirije ter nagrade za najboljšo žensko vlogo, moško vlogo, najboljšega režiserja ter najboljši scenarij.
Tudi nekatere druge organizacije podelijo nagrade, med drugim Mednarodno združenje filmskih kritikov (Nagrada FIPRESCI (Prix de la FIPRESCI)) ter posvetna združenja (Nagrada ekumenske žirije (Prix du Jury oecuménique)).
Poleg glavnega tekmovalnega programa obstajajo še tekmovanje za kratke filme (podeljena Zlata palma za kratki film (Palme d'Or du court métrage)), tekmovanje študentskih filmov Cinéfondation ter tekmovanje Un Certain Regard, kjer od leta 1998 naprej podeljujejo istoimensko nagrado (Prix Un Certain Regard).
V okviru filmskega festivala priredita neodvisno posebna srečanja in projekcije tudi združenje režiserjev (La Quinzaine des Réalisateurs) ter organizacija filmskih kritikov (La Semaine Internationale de la Critique). Tudi v okviru teh dogodkov so podeljene različne nagrade.
Posebej je potrebno omeniti nagrado Zlata kamera (Caméra d'Or), ki jo podeljujejo od leta 1978 naprej, in sicer za najboljši prvi film. Dobitnika namreč določi posebna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh organizatorjev, torej vodje festivala, režiserjev in kritikov.
[uredi] Zlata palma
Zlato palmo so prvic podelili leta 1955. Do takrat se je najpomembnejša nagrada imenovala Velika nagrada mednarodnega filmskega festivala (Grand Prix du Festival International du Film). Nagrado lahko prejmeta tudi dva filma hkrati, kar se je nazadnje zgodilo leta 1997.
Do danes ni še noben slovenski režiser osvojil to glavno nagrado v Cannesu. Nazadnje je bil slovenski film zastopan v tekmovalnem programu s filmom Splav meduze Karpa Godine, leta 1990.
Od režiserjev iz nekdanje skupne države pa je najuspešnejši v Cannesu Emir Kusturica, ki je dvakrat osvojil Zlato palmo (leta 1985 s filmom Oče na službenem potovanju ter leta 1995 s filmo Podzemlje) ter leta 2005 predsedoval glavni žiriji.
| Leto | Zlata palma | Režiser | Država |
| 2005 | Otrok | Luc & Jean-Pierre Dardenne | Belgija |
| 2004 | Fahrenheit 9/11 | Michael Moore | ZDA |
| 2003 | Slon | Gus Van Sant | ZDA |
| 2002 | Pianist | Roman Polański | ZDA |
| 2001 | Sinova soba | Nanni Moretti | Italija |
| 2000 | Plesalka v temi | Lars von Trier | Danska |
| 1999 | Rosetta | Luc & Jean-Pierre Dardenne | Belgija |
| 1998 | Večnost in dan | Theo Angelopoulos | Grčija |
| 1997 | Okus češnje | Abbas Kiarostami | Iran |
| Jegulja | Shohei Imamura | Japonska | |
| 1996 | Skrivnosti in laži | Mike Leigh | Velika Britanija |
| 1995 | Podzemlje | Emir Kusturica | Jugoslavija |
| 1994 | Šund | Quentin Tarantino | ZDA |
| 1993 | Zbogom, konkubina | Chen Kaige | Hong-Kong |
| Klavir | Jane Campion | Nova Zelandija | |
| 1992 | Najboljši nameni | Bille August | Švedska |
| 1991 | Barton Fink | Ethan in Joel Coen | ZDA |
| 1990 | Divji v srcu | David Lynch | ZDA |
| 1989 | Seks, laži in videotrakovi | Steven Soderbergh | ZDA |
| 1988 | Pele Osvajalec | Bille August | Švedska |
| 1987 | Satanovo sonce | Maurice Pialat | Francija |
| 1986 | Misija | Roland Joffé | Velika Britanija |
| 1985 | Oče na službenem potovanju | Emir Kusturica | Jugoslavija |
| 1984 | Pariz, Teksas | Wim Wenders | Nemčija |
| 1983 | Balada Narayane | Shohei Imamura | Japonska |
| 1982 | Pogrešan | Constantin Costa-Gavras | ZDA |
| Pot | Serif Gören/Yilmaz Güney | Turčija | |
| 1981 | Mož iz jekla | Andrzej Wajda | Poljska |
| 1980 | Ves ta jazz | Bob Fosse | ZDA |
| Kagemusha | Akira Kurosawa | Japonska | |
| 1979 | Apokalipsa zdaj | Francis Ford Coppola | ZDA |
| Pločevinasti boben | Volker Schlöndorff | Nemčija | |
| 1978 | Drevo cokel | Ermanno Olmi | Italija |
| 1977 | Moj oče, moj gospod | Paolo Taviani | Italija |
| 1976 | Taksist | Martin Scorsese | ZDA |
| 1975 | Kronika žarečih let | Mohammed Lakhdar-Hamina | Alžirija |
| 1963 | Leopard | Luchino Visconti | Italija |
| 1962 | O pagador de promessas | Anselmo Duarte | Brazilija |
| 1961 | Viridiana | Luis Bunuel | Španija |
| Tudi po letu dni | Henri Colpi | Švica | |
| 1960 | Sladko življenje | Federico Fellini | Italija |
| 1959 | Črni Orfej | Marcel Camus | Francija/Brazilija |
| 1958 | Ko gredo žerjavi | Mikhail Kalatozov | Sovjetska zveza |
| 1957 | Vabljiva skušnjava | William Wyler | ZDA |
| 1956 | Nemi svet | Jacques-Yves Cousteau/Louis Malle | Francija |
| 1955 | Marty | Delbert Mann | ZDA |
