Nacionalizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nacionalizem ima več pomenov. Lahko označuje:

• družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot ideologijo, ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost. Lahko pa predstavlja
• ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem kapitalizmu, pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Bolj pogosta je prva opredelitev.

Vsebina 1 Nacionalizem v družboslovju 2 Značilnosti 3 Viri 4 Reference

[uredi] Nacionalizem v družboslovju

Nacionalisti, torej pripadniki te ideologije, si prizadevajo ohraniti to družbeno razliko, nacionalno identiteto in pripadnost. Mogoče je zagovarjati stališče, da nacionalizem kot politična doktrina ni obstajal pred 18. stoletjem in da je nastal šele z nastankom nacionalnih držav (ang. nation states). V družboslovju je nacionalizem večkrat razumljen kot umetni konstrukt, kot parazitska ideologija, saj je večkrat nemogoče najti značilnosti, ki bi bile res skupne vsem članom določene družbe, ki zase pravijo, da so pripadniki nacije. Tako je nacionalizem moč razumeti kor romantično zamisel, ki so jo razvili intelektulci, promotorji nocije o nacionalnem jeziku, ljudskem izorčilu in nacionalni identiteti. To so pogosto tudi novodobne značilnosti politične skrajnosti in ksenofobije.

[uredi] Značilnosti

Ker je nacionalizem mogoče zaslediti tako v demokraciji kot v fašizmu in komunističnih gibanjih, nekateri družboslovci menijo, da ni mogoče najti splošne teorije nacionalizma.

Tako je nemogoče poiskati enotno opredelitev tega fenomena, vendarle pa je v sodobni družboslovni znanosti dosežen konsenz, da ima nacionalizem naslednje značilnosti^[1]:

• temelji na zahtevi, da naj oblast deli enako kulturno identiteto kot vladani,
• kulturni nacionalizem, ki teži k ohranjanju in ponovni oživitvi tradicije (npr. jezika), je podlaga za politični nacionalizem, ki teži k samoodločbi naroda in politični nadvladi;
• sodobni sistemi množičnega komuniciranja pripomorejo k razširjanju združevalnih nacionalističnih ideologij;
• nacionalistične ideologije so zanimive predvsem za podrejene razrede, ker nudijo elemente varovanja pred nepripadniki nacije;
• nacionalizem je bil sredi dvajsetega stoletja povezan predvsem z dekolonizacijo in gospodarskim razvojem držav v razvoju;
• proti koncu dvajsetega stoletja pa so se predvsem v Vzhodni Evropi pojavili nacionalizmi, ki temeljijo predvsem na etničnih in verskih razlikah.

[uredi] Viri

Anthony D. Smith, Nacionalizem : teorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana, 2005.

[uredi] Reference