Iliada
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iliada je junaški ep grškega pesnika Homerja. Ime izhaja iz grškega imena za mesto Troja - Ilion. Govori o zadnjih 50 dneh trojanske vojne. Sestavljen je iz 24 spevov, napisanih v značilnem verzu starogrške epike, šestomeru ali heksametru. V slovenščino je Iliado prevedel Anton Sovré. V njej je človeška usoda popolnoma prepuščena volji bogov.
Iliada je skupaj z Odisejo glavni vir za preučevanje grške družbe v temnem obdobju (12. - 8. stoletje pr. n. št.).
[uredi] Vsebina
Predzgodba Iliade je trojanski mit. Trojanskemu kraljeviču Parisu je bilo ob rojstvu prerokovano, da bo onesrečil rodno mesto, zato so ga starši dali odnesti na goro in ga prepustiti smrti. Tam ga je dojila medvedka, nato pa so ga našli pastirji. Grške boginje Hera, Afrodita in Atena so ga izbrale za razsodnika na lepotnem tekmovanju. Paris je zmago prisodil Afroditi, ki mu je zato obljubila najlepšo žensko na svetu. Zatem je v Trojo spremljal najlepšega bika, ki naj bi predstavljal nagrado na igrah. Da bi rešil bika, se je iger udeležil in zmagal. Družina ga je spoznala in ga spet sprejela, nato pa je odšel v Grčijo, da bi rešil svojo teto. Spoznal je lepo Heleno, ženo kralja Menelaja in najlepšo žensko na svetu. S tem je dobil Afroditino nagrado in Heleno je odpeljal v Trojo, Menelaju pa pobral veliko zakladov. Ta je zbral grško vojsko (vsi Helenini snubci so bili zapriseženi k boju) in se odpravil na maščevanje. Glavni poveljnik grške vojske je Menelajev brat Agamemnon. Vojna, obleganje Troje, je trajala 10 let.
Iliada se začne z Ahilovo jezo nad Agamemnonom, ki mu je vzel lepo sužnjo Briseido. Ahil se zato noče boriti in namesto njega odide v boj njegov najboljši prijatelj Patroklos. Ubije ga največji trojanski junak, kraljevič Hektor. Vrh epa je v 22. spevu. Ta opisuje spopad največjih junakov, Hektorja in Ahila. Na Ahilovo stran se postavi boginja Atena in Hektor je poražen. Sam trojanski kralj Priam pride prosit Ahila za sinovo truplo in ta ga usliši. Iliada se zaključi z dvema pogreboma - na trojanski strani pokopljejo Hektorja, Grki pa Patrokla.
Trojanski mit se nadaljuje s prihodom Amazonk, ženskega bojevniškega plemena, ki stopi na stran Trojancev. Grki sprva močno izgubljajo, saj Ahil žaluje za Patroklom. Na koncu se odloči in ubije njihovo kraljico. Paris nato ubije Ahila in ta izkrvavi iz edine ranljive točke, pete. Grka Odisej in Ajant se spreta zaradi vodilnega mesta, ki ga ponazarja lastništvo Ahilove bojne opreme. Prisodijo jo Odiseju. Glavni trojanski junak je zdaj Enej, a Trojanci ne morejo premagati Grkov. Parisa ubijejo. Odisej se nato izmisli zvijače - kot darilo in znak premirja Grki Trojancem podarijo lesenega konja. V njem se skrije četa Grkov, ki ponoči zapusti konja, napade mesto ter glavnini vojske, ki je navidezno odplula, odpre mestna vrata. Pred konjem jih svari svečenik Laookont, vendar ga Trojanci ne poslušajo, saj ga bog Pozejdon med govorom umori s kačami. Od trojanskih vojakov se reši le Enej. O njegovih kasnejših doživetjih govori največji rimski ep Eneida, ki ga je napisal Vergil. V njem Enej nastopa kot ustanovitelj Rima.
Ep Odiseja, nekakšno nadaljevanje Iliade, pripoveduje o Odisejevem vračanju na rodno Itako.
Ta članek o književnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Ta mitološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
