Odiseja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Odiseja je grški junaški ep. Domnevni avtor je Homer, vendar se o njegovem avtorstvu pojavljajo dvomi. (Glej Homersko vprašanje.) Kakor Iliada je sestavljena iz 24 spevov in je nekakšno njeno nadaljevanje. Opisuje vračanje enega največjih grških junakov trojanske vojne, Odiseja, domov na Itako. Zaradi zamere določenih bogov se potovanje močno zaplete in traja kar 10 let. Dogajalni prostor je Sredozemlje, kot so ga poznali tedanji grški morjeplovci. V mnogo krajih, opisanih v epu, lahko prepoznamo današnje. Pomembno je, da ep že poudarja moč človeškega razuma ter drugih vrlin in ne prepušča več vsega volji bogov. Ime odiseja je dobilo še drug pomen - predstavlja vsako dolgotrajno potovanje.
Odiseja je skupaj z Iliado glavni vir za preučevanje grške družbe v temnem obdobju (12. - 8. stoletje pr. n. št.).
[uredi] Vsebina
Zgradba epa je dvodelna. V prvem delu (1. - 12. spev) se Odisej vrne na Itako. Tja ga po gostoljubnem sprejemu v njihovi domovini pripeljejo Fajaki. Odisej jim je tam pripovedoval o svojih doživetjih na potovanju. Spopadel se je z enookimi Kiklopi, živel s čarovnico Kirko, potoval po podzemlju Hadu, srečal s sirenami, plul mimo Skile in Karibde in se nazadnje spoznal z nimfo Kalipso, ki mu je pomagala, da je dosegel otok Fajakov. Obenem spremljamo zgodbo Odisejevega sina Telemaha, ki je odšel iskat očeta. Obiskal je njegove soborce izpred Troje in jih prosil za pomoč.
V drugem delu (13. - 24. spev) se na Itaki srečata oče Odisej in sin Telemah. S pomočjo boginje Atene pripravijo maščevanje snubcem, ki, prepričani o Odisejevi smrti, dvorijo njegovi ženi Penelopi. Odisej pobije vse do zadnjega in zopet srečno zavlada na Itaki.
