Čaj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Čáj je brezalkoholna pijača, ki vsebuje kofein. Je poparek, ki ga pripravimo s prelitjem posušenih listov ali popkov grma čajevca (Camellia sinensis) z vrelo vodo. Kot dodatek lahko čaj vsebuje tudi druga zelišča, začimbe ali sadne okuse.
Beseda čaj se v slovenščini uporablja za katerikoli poparek iz sadja ali zelišč. Tako poznamo kamiličnega, šipkovega in mnoge druge čaje. Za čaj iz listov čajevca se uporablja izraz pravi čaj, za ostale pa ustrezno zeliščni ali sadni čaj. Ta članek govori o pravem čaju.
Čajevec večinoma raste na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Pakistanu, Republiki Koreji, na Šrilanki, Tajvanu, v Indoneziji, Nepalu, v Avstraliji, Argentini, Rusiji in Keniji. V trgovini s čajem sta še vedno v uporabi stari imeni za Šrilanko in Tajvan - Cejlon in Formoza.
Glede na postopek obdelave ločimo štiri glavne vrste čaja. Listi zimzelenega grma čajevca začnejo, če jih po trganju ne posušimo hitro, kmalu veneti in oksidirati. Med obdelavo razpada klorofil, sproščajo pa se tanini.
Vrste čaja razlikujemo glede na stopnjo oksidacije listov:
- črni čaj - najobičajnejši čaj v zahodnih državah. Listi so znatno oksidirani.
- zeleni čaj - postopek oksidacije je kmalu ustavljen s toploto.
- oolong - oksidacija traja dlje kot pri zelenem, a manj kot pri črnem čaju.
- beli čaj - sestavljajo ga mladi, neoksidirani listi (popki). Na Zahodu je manj znan.
Danes je že zelo razširjena uporaba čaja v filter vrečicah.
[uredi] Glej tudi
- seznam čajev
- čajna tradicija
[uredi] Zunanje povezave
