Poletne olimpijske igre
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Poletne olimpijske igre ali Igre olimpijade so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta. So najbolj prestižen športni dogodek. Olimpijsko zmagoslavje je eno izmed najprestižnejših dosežkov v športu. V vsaki disciplini podelijo medalje, zlato za prvo, srebro za drugo in bron za tretje mesto, po tradiciji iz leta 1904.
Ni svetovne prireditve, ki bi se približala poletnim olimpijskih igram in ni mednarodnega tekmovanja, ki ponudi tako širok izbor športnih prireditev na enem mestu. Dan danes trajajo največ 16 dni in ponujajo več kot 300 različnih tekmovanj v različnih športih. Prav tako omogočajo manj znanim športnim disciplinam, da se svetovno uveljavljajo.
Za udeležitev na igre skrbijo nocionalni olimpijski komiteji, v Sloveniji je to Olimpijski komite Slovenije (OKS). V splošnem se lahko udeležijo iger samo priznane države, a je nekaj izjem. Takšna je npr. Tajvan, ki tekmuje kot Kitajski Taipei, da se izogiba sporom tajske neodvisnosti.
Vsebina |
[uredi] Zgodnja leta
Olimpijske igre moderne dobe so bile ustanovljene leta 1894, ko je francoski baron Pierre de Coubertin poskušal oživeti idejo o antičnih olimpijskih igrah kot načina povzdigovanja športa in duhovnega delovanja. Prve igre, ki so bile v Atenah leta 1896, so privabile samo 245 tekmovalcev iz štirinajstih držav, od tega je bilo več kot 200 Grkov, vendar so bile prvo mednarodno športno tekmovanje v takšnem obsegu. Zmagovalcem se je podelila srebrna medalja in krona iz oljčnih vejic.
Štiri leta kasneje, leta 1900, so pariške olimpijske igre privlačile kar štirikart več športnikov, vključno z enajstimi ženskami, ki so prvič tekmovale v kroketu in tenisu. Trajale so več kot 5 mesecev in še danes je sporno koliko športov je bilo zares olimpijskih.
Na olimpijadi v St. Louisu, Missouri, ZDA leta 1904, so prvič za olimpijsko zmagoslavje podeleli zlato za prvo, srebro za drugo in bron za tretje mesto. Zaradi dolge ladijske poti čez Atlantik za Evropejce, je število udeležencev upadlo. Pojavljati so se začele zlorabe besede »olimpijski«, predvsem za tekme šolskih dečkov in Irskih Američanov. Trajanje iger se je podaljšalo zaradi povezave s svetovni razstaviščem Louisiana Purchase Exposition.
Veliko nizov manjših iger je bilo prirejenih leta 1906 v Atenah. To so bile prve interkalarne igre, ki bi naj v bodoče potekale v Atenah, vendar se ideja ni prijela. Prirejene so bile za deseto obletnico rojstva modernih olimpijskih iger in kljub temu, da jih je organiziral Mednarodni olimpijski komite, jih ta danes, kot uradnih, ne priznava. Igre so bile zelo uspešne in so veliko pripomogle k uspehu naslednjih iger.
Igre v Londonu leta 1908 so prinesle, danes standarden, 42,195 km maraton. Ta dolžina je bila izbrana v prid britanske kraljevske družine, da se je končal pred njihovo kočo. Dolžina maratona se je spreminjala iz iger v igre, predvsem zaradi lokalnih razmer, kot so ureditev cest in stadionov in so se tako razlikovale do 2 km na igre. Tako je na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 bil dolg 40 km in se je razlikoval na vseh šestih olimpijskih igrah med 1900 in 1920. Med igre so vključili tekovmovanja iz umetnostnega drsanja na ledu, prvega zimskega športa na olimpijskih igrah.
Prvič iz vseh petih celin je tekmovalo več kot 2500 športnikov na igrah v Stockholmu leta 1912. Bile so najboljše organizirane igre dotlej ter so tako omogočile preživetje osemletne prekinitve zaradi prve svetovne vojne. Prvič na takratnih igrah so se pojavili elektronski merilniki časov in zadnjič so podeljevali zlate medalje iz čistega zlata, danes so te narejene iz srebra in prevlečene s pravim zlatom. Zabeležili so najdaljši tekmovanji, ki sta se kadarkoli odvijali na modernih olimpijskih igrah, in sicer v cestnem kolesarstvu dolgem več kot 320 km, kjer je Afričan Rudolph Lewis po 10 urah in 42 minutah prvi prispel na cilj ter v lahki grško-rimski rokoborbi, ki je trajala celih 9 ur in je bila razglašena kot neodločena. Rokoborcema Fincu Ivaru Böhlingu in Švedu Anders Ahlgrenu, se je namesto zlate podelila srebrna medalja. Prav tako so prvič v plavalnih disciplinah nastopile ženske.
Planirane igre v Berlinu leta 1916 so bile ukinjene zaradi prve svetovne vojne.
[uredi] Obdobje med vojnama
Leta 1920 so bile igre dodeljene Antwerpnovu v čast množičnem trpljenju, ki so ga priživljali ljudje v Belgiji med vojno. Zaradi težkih zagotovil sredstev in materiala po vojni, so ob prihodu športnikov bile olimpijske zgradbe še vedno v gradnji. Ob nekončanem olimpijskem stadionu so športniki bili nameščeni v natrpane četrti in so spali na zložljivih posteljah. Kljub privolitvi MOK-a k nastopu centralnih sil prve svetovne vojne, Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarije na olimpijskih igrah, tem ni poslal povabila za udeležitev. Prvič je zaplapolala olimpijska zastava, bila izrečena olimpijska prisega in tekomovanje iz drugega zimskega športa, hokeja na ledu.
Citius, Altius, Fortius (hitreje, višje, močneje) je bilo prvič slišati na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Deležne so bile rekordnega porasta, udeleželo se je kar 15 držav več, predvsem se je prvič udeležilo veliko držav iz Južne Amerike, zabeležili so rekordno število športnikov, več kot 3000, med njimi najslavnejši finski tekač Paavo Nurmi, »The Flying Finn« (leteči Finec), ki je osvojil kar 3 ekipne zlate medalje in posamična teka na 1.500 in 5.000 m. V čast Pierre de Coubertinu pred opokojitvijo, so te igre potekale v njegovem rojstnem kraju.
V Amsterdamu so leta 1928 prižgali prvi olimpijski ogenj na vrhu stolpa, vgrajenim v stadion. Prvič so se v atletiki pomerile ženske, kar je sprožilo veliko polemik, predvsem s strani Coubertina in drugih, ki so se bali, da bodo ženske postale »možate« in da si bodo s tem uničile zdravje in plodnost. Pojavil se je prvi olimpijski pokrovitelj Coca-Cola.
Ekonomska depresija v ZDA je zaznamovala olimpijske igre v Los Angelesu leta 1932. Za trenutek se je zdelo, da se jih ne bo nobeden udeležil, saj se na povabilo še šest mesecev pred igrami ni odzvala nobena država. Zabeležile so najmanjšo udeležitev od tretjih olimpijskih iger. Kljub težavam, se je prvič v zgodovini zgradila olimpijska vas, ki je imela 550 dvopostelnjih bugalovov, pošto, bolnico, restavracije in knjižnico. Prvič so se predstavile t.i. photo-finish kamere in zmagovalne stopničke.
Igre v Berlinu leta 1936 je nemška vlada videla kot veliko priložnost za propagiranje protižidovske ideologije. Nacistični simboli so bili povsod, židovske in temnopolte športnike se je povsod sramotilo in novinarje je varovala tajna policija. Pred igrami se je veliko govorilo o bojkotu iger, vendar si je večina premislila, tako so se npr. ZDA v zadnji minuti odločile udeležiti iger. Kljub temu pa so igre prinesle veliko novosti. Prvič se je tekel štrafetni tek z olimpijsko baklo, ki se je začel v Grčiji in končal v Nemčiji. Okoli 3000 tekačev je nosilo baklo, preden je ta, po 3075 km in čez 7 držav, prišla v Berlin. To so bile prve olimpijske igre, ki se jih je predvajalo po televiziji. Kajak-kanu, košarka in rokomet so bili novi športi, razširile so se tudi discipline v gimnastiki in zadnjič bila tekmovanja iz pola.
Zaradi druge svetovne vojne so bile odpovedane igre leta 1940, čigar gostitelj bi naj bil Tokio na Japonskem - kasneje Helsinki, Finska zaradi druge kitajsko-japonske vojne leta 1937 - in igre leta 1944, ki bi naj potekale v Londonu, Združeno kraljestvo.
[uredi] Po drugi svetovni vojni
[uredi] Osemdeseta in kasneje
[uredi] Novo tisočletje
[uredi] Slovenci na poletnih olimpijskih igrah
[uredi] Prihodnost
[uredi] Seznam olimpijskih športov
[uredi] Seznam poletnih olimpijskih iger moderne dobe
[uredi] Viri
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o športu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
