Nova Kaledonija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske prekomorske države (med leti 1956 je imel status prekomorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.
Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Velika Britanija kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.
Notranje politično dogajanje je zapleteno zaradi avtohtone melanezijske etnične skupine Kanak, ki so sedaj v manjšini (okoli 44%), zaradi upada prebivalstva in priseljevenja za časa francoske oblasti. Ostalo prebivalstvo predstavljajo potomci Francozov, ki so znani kot caldoches (ednina caldoch, -e), in majhna vzhodnoazijska manjšina.
Navduševanje za neodvisnost je začel Fronte de Liberation Nationale Kanak Socialiste (kratica FLNKS) leta 1985. FLNKS, ki jo je vodil pokojni Jean Marie Tjibaou, si je prizadevala za neodvisno državo 'Kanaky'. Nemir je vodil v dogovor o povečanju avtonomije v Soglasju iz Matignona leta 1988 in iz Noumee leta 1998. Leta 2018 bo izpeljan referendum o neodvisnosti.
Spori - mednarodni: Matejeve in Hunterjeve otoke si lastita tako Francija kot Vanuatu.
|
||||||
|
Ameriška Samoa | Avstralija | Cookovi otoki | Velikonočni otok | Fidži | Francoska Polinezija | Guam | Havaji | Kiribati | Marshallovi otoki | Mikronezija | Nauru | Nova Kaledonija | Nova Zelandija | Niue | Severni Marianski otoki | Palau | Papua Nova Gvineja | Otoki Pitcairn | Samoa | Salomonovi otoki | Tonga | Tuvalu | Vanuatu | Wallis in Futuna
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
