Marijino vnebovzetje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: "Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo." Ta dogma velja v Rimskokatoliški Cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah. Tudi v pravoslavnih Cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih Cerkvah pa Marijino zaspanje (npr. rusko: Успение Богородицы). V tistih pravoslavnih Cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, je ta praznik seveda na 15. avgust po njihovem koledarju (28. avgusta po našem - gregorijanskem koledarju).
Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan.
Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico.
[uredi] Glej tudi
- Devica Marija
- Marija Božja mati
- Mali šmaren - Marijino rojstvo
- Marijino oznanjenje
- Marijino brezmadežno spočetje
