Gregorijanski koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gregorijánski koledár je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po celem svetu.

Dolžina srednjega leta v julijanskem koledarju je bila prevelika, kar je povzročalo, da je pomladno enakonočje nastopalo vse kasneje v koledarskem letu. Zaradi tega so nastopile težave z določanjem praznovanja Velike noči. Koledar je po neuspešnih prejšnjih poskusih na prošnjo papeža Gregorja XIII. (papež 1572-1585) kot predelavo julijanskega koledarja pripravila posebna komisija na podlagi predloga neapeljskega zdravnika, astronoma in fizika Luigija Lilia in njegovega brata Antonia. Papež, po katerem se koledar tudi imenujeje, je reformo koledarja razglasil 24. februarja 1582 z bulo Inter gravissimas. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja.

Gregorijanski koledar so leta 1582 uvedli v Franciji, Španiji in Portugalski ter v Italiji. V Avstriji - torej tudi v Sloveniji brez Prekmurja - je bil koledar uveden leta 1584. Preskočili so s 7. na 16. januar. Na Ogrskem (s Prekmurjem) je bil gregorijanski koledar uveljavljen 1587.

Pozneje so koledar sprejele tudi protestantske (VB, 1752) ter nekatere neevropske države (Japonska, 1873) in nazadnje pravoslavne dežele (Rusija, 1918, Srbija z Makedonijo in Črno goro, 1919, Grčija šele 1923).

Astronomsko gledano, gregorijanski koledar ni bila najboljša izbira (kar je na primer vedel Nikolaj Kopernik), tedaj pa je obstajalo že nekaj koledarjev, ki so bili še natančnejši - na primer Hajamov Sončev koledar.

Julija leta 1475 se je Regiomontan odzval vabilu papeža Siksta IV. (papež 1471-1484) in odšel v Rim, da bi pomagal pri spremembi obstoječega julijanskega koledarja, a je leto zatem umrl, ko je bil na vrhu svoje ustvarjalnosti. Če bi živel dlje, prav gotovo ne bi julijanskega koledarja popravili tako površno, saj je bila tedaj to ena od glavnih nalog dobrih astronomov.

[uredi] Natančnost

Gregorijanski koledar izboljša približek z izpustitvijo 3. julijanskih prestopnih dni v vsakem 400. letu kjer je povprečna dolžina leta 365,2425 srednjih Sončevih dni z napako okoli 1. dneva vsakih 3000 let glede na srednje tropsko leto in manj kot polovično napako glede na tropsko leto pomladnega enakonočja 365,2424 dni.