Julius Kugy
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
[uredi] Življenjepis
Julius Kugy se je rodil leta 1858 slovenskima staršema, oče je bil Korošec z originalnim priimkom »Kugaj«. Julius je obiskoval gimnazijo v Trstu, šolanje pa nadaljeval na dunajski univerzi, kjer je diplomiral iz prava leta 1882.
Zatem je prevzel upravljanje tržaškega podjetja »Pfeifer-Kugy« za uvoz olja, kave in eksotičnega sadja iz kolonij, ki ga je ustanovil njegov oče Pavel. Bil je ljubitelj vseh njemu bližnjih kultur, katerih jezike je govoril tekoče (slovensko, nemško in italijansko). Ukvarjal se je tudi z glasbo: znane so orgle, ki jih je podaril tržaški cerkvi mehitaristov, poleg tega pa je s prijatelji ustanovil društvo filharmonikov, ki je pomemben del tržaške glasbene kulture in tradicije. Leta 1915, ob italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski, se je Kugy prostovoljno javil v avstro-ogrsko vojsko ter prispeval svoje alpinistične izkušnje ter znanja, zaradi česar je kasneje postal poročnik. Vojaško dejavnost je prenehal po bitki pri Kobaridu.
V času po vojni je Julius Kugy zaprl pridobitno dejavnost in se posvetil pisateljevanju ter predavanjem po nemško in slovensko govorečih deželah. Umrl je leta 1944 v Trstu, kjer je tudi pokopan.
[uredi] Pomen in delo
Kugy je znan po svoji ljubezni do alpinizma, zlasti pa do Julijskih Alp. Ljubezen do slednjih je dobil že v svojih najstniških letih ob izletih v tiste kraje ter zaradi svoje ljubiteljske botanične dejavnosti. Slednja ga je popeljala tudi po mnogih hribolaznih podvigih, na katerih je iskal in raziskoval neraziskano cvetlico Scabioso trento.
Lokalni gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na mnoge izmed še neosvojenih vrhov Julijcev ter že osvojene dosegel po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«.
Po svojih izkušnjah je napisal množico knjig, med drugim Iz mojega življenja v gorah (izdana 1925), Delo, glasba, gore (izdana 1931), Julijske Alpe v podobi (izdano 1933), Anton Ojcinger: življenje gorskega vodnika (izdano 1935), Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh Monte Rose ter Iz minulih dni.
Julius Kugy ima svoj spomenik v Trenti ob cesti na Vršič. Tega je postavila Planinska zveza Slovenije ob svoji 60-letnici, napravil pa ga je kipar Jakob Savinšek. Zraven tega so po njem imenovane nekatere gorske poti in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.
