Balkanski vojni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije od Otomanov, potem pa se je med seboj spopadla zaradi delitve osvojenega. Bolgarijo so nekdanji zavezniki porazili in izgubila je večino tega kar ji je bilo obljubljeno v prvotnemu načrtu delitve.

Vojni sta bili pomembna predhodnica I. svetovni vojni, saj je Avstro-Ogrsko zaskrbelo, da se je Srbija močno povečala in pridobila nov status v regiji. Novi položaj Srbije je skrbel tudi Nemčijo, ki je Srbijo videla kot satelit Rusije, zato sta bili ti dve Centralni sili po sarajevskem atentatu junija 1914 pripravljeni tvegati vojno in postaviti Srbiji ultimat.

[uredi] Prva balkanska vojna

Poleti 1912 so se združile Srbija, Črna Gora, Grčija in Bolgarija v Balkansko zvezo. Avstrija in Nemčija sta na pritisk Rusije obljubili, da bosta ostali nevtralni. Srbi zmagajo pri Kumanovem, Črnogorci zasedejo Skadar, Grki vdrejo v Solun, Bolgari pa potisnejo turške čete do Čataldže. Turčija zaprosi za mir, ki je sklenjen v Londonu 1913. Na podlagi tega miru mora Turčija odstopiti ozemlje zaveznikom zahodno od črte Enos-Midia.

[uredi] Druga balkanska vojna

Pri delitvi ozemlja se je Avstro-Ogrski posrečilo, da je razdvojila zaveznike v Balkanski zvezi. Bolgari so zahtevali vso Makedonijo zase in na avstrijsko pobudo so leta 1913 udarili na Srbe, s čimer se je začela druga balkanska vojna. Srbiji, Črni gori in Grčiji se je v vojni z Bolgari pridružila Romunija, Bolgare pa je znova napadla tudi premagana Turčija, zato je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za mir. Še istega leta ga podpišejo v Bukarešti. Bolgarija izgubi večji del pridobljenega ozemlja, Turčija pa ponovno dobi ozemlje do Odrina.