Srbija in Črna gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Државна заједница Србија и Црна Гора
Državna zajednica Srbija i Crna Gora

Beograd; ustavno sodišče je v Podgorici

Predsednik¹

Svetozar Marović

Površina
- Skupno
- % voda

105. na svetu
102.350 km²
0,25%

Prebivalstvo
- Skupno (2000)
- Gostota

70. na svetu
10.662.087
104/km²

Neodvisnost
- Razglašena
- Priznana

(od Otomanskega imperija)
1877
1877

Valuta

srbski dinar v Srbiji, evro v Črni gori in na Kosovu

Časovni pas

UTC+1 (CET)

Državna himna

Hej Sloveni

Vrhnja internetna domena

.yu

Nacionalna klicna koda

381

¹Tudi predsednik ministrskega sveta

Zemljevid

Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija. Srbija in Črna gora na jugu meji na Jadransko morje, Albanijo in Makedonijo, na vzhodu na Bolgarijo in Romunijo, na severu na Madžarsko, ter na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Srbija in Črna gora, preostali republiki nekdanje SFRJ, sta se dogovorili, da bosta sodelovali le na nekaterih političnih področjih, npr. v obrambni zvezi. Državi imata svoji lastni ekonomski politiki in valuti. Srbija in Črna gora nima več enotnega glavnega mesta; čeprav je večina ustanov v Beogradu, so se nekatere premaknile v Podgorico.

Nova ustava je bila sprejeta 4. februarja 2003, in vsaka od obeh držav lahko zahteva popolno samostojnost s pomočjo referenduma, razpisanega v letu 2006. 21. maja 2006 je potekal referendum v Črni gori, na katerem se je večina opredelila za samostojno državo (55,5% za samostojnost, mednarodna politika je za veljavnost odločitve za osamosvojitev zahtevala vsaj 55%)^[1].

3. junija 2006 je Črna gora razglasila neodvisnost in samostojnost, s čimer je bila Državna skupnost Srbije in Črne gore omejena le na Srbijo^[2]. 5. junija je še Parlament Srbije razglasil neodvisnost in samostojnost, s čimer je dokončno propadla Državna skupnost Srbije in Črne gore kot zadnji preostanek Jugoslavije^[3].