Savinja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Savinja | |
|---|---|
 |
|
| Izvir: | slap Rinka in območje Okrešlja |
| Izliv: | Sava |
| Države porečja: | Slovenija |
| Dolžina: | 96 km |
| Nadmorska višina izvira: | 1380 m |
Savínja (nemško Sann, povzeto tudi v starejših angleških virih) je reka v severovzhodni Sloveniji, katere rečje poteka večinoma po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije, drugače pa 6. najdaljša.
Savinja je glavna reka Savinjskih Alp. Savinja se pri Zidanem Mostu izteka v Savo. Dolžina njenega toka je 96 km. Reka velikokrat poplavlja, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja ter leta 1990 in 1995.
Prvi izvir Savinje je nad slapom Rinka, na nadmorski višini 1.380 m. Ostalo povirno vodo dobi iz območja Okrešlja. Vodotok z imenom Kotovec v zgornjem toku teče, večji del leta pod prodom, vzdolž uravnane struge do spodnjega konca Logarske doline. Drugi izvir Savinje ali tudi izvir Črne je na nadmorski višini 767 m. Črna teče po spodnjem delu Logarske doline še 1.600 m in s pritokom Jezera tvori reko Savinjo Rinko so proglasili za spomenik naravne dediščine. Slap Rinke je eden od najlepših in najbolj znanih slapov v Sloveniji in znana turistična točka. Rinka je najvišji od 20. slapov v Logarski dolini. Obiskujejo ga v vseh letnih časih, pozimi pa plezalci, ki plezajo po ledu. Najlepši pogled na slap je z vrha Kamniškega sedla.
Glavni pritoki Savinje so Lučnica pri Lučah, Ljubnica pri Ljubnem, Dreta pri Nazarju, Paka pri Šmartnem ob Paki, Ložnica in Voglajna s Hudinjo pri Celju.
Do Radmirja je kakovost vode v 1. razredu, potem pa pade v 2. in 3. razred.
Splavarji z Ljubnega so splavarili po reki do leta 1950. Na ta čas spominja spomenik splavarja na levem bregu reke v Celju.
