Celje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||
 |
||
| Površina: | 94,9 km² | |
| Prebivalstvo: - moški - ženske |
48.081 23.114 24.967 |
|
| Povprečna starost: | 40,49 let | |
| Stanovanjska površina: - gospodinjstev: - družin: |
27,52 m²/osebo 18.256 13.938 |
|
| Aktivno zaposlenih: - nezaposlenih: |
23.553 4.475 |
|
| Povprečna mesečna plača (avgust 2003): - bruto: - neto: |
252.091 SIT 158.782 SIT |
|
| Študentov: | 1.823 | |
| Spletni naslov: | Občina Celje | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, štetje prebivalstva v letu 2002. | ||
Celje [cêlje] (madžarsko Cille, nemško Cilli) je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Mestna občina Celje na severu meji na občino Vojnik, na vzhodu na občino Šentjur, na jugovzhodu na občino Štore, na jugu na občino Laško in na zahodu na občino Žalec. Srednja nadmorska višina mesta je 304 m.
Vsebina |
[uredi] Podrazdelitev mestne občine
[uredi] Naselja
Mestna občina je razdeljena na 39 naselij:
[uredi] Mestne četrti in krajevne skupnosti
Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:
|
Mestne četrti
|
Krajevne skupnosti
|
[uredi] Mestni predeli
- Glazija
- Lisce
- Otok
- Skalna klet
[uredi] Zgodovina
Prvo mestno naselje se je pojavilo v halštatski dobi. Za časa Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v stari keltščini pomeni zaklonišče ali zavetišče.
V 1. stoletju pr. n. št. je mesto prešlo pod vplivom romanizacije, ki so ga preimenovali v Celeja (Civitas Celeia). Naselje je dobilo svoje mestne pravice leta 46 pod imenom municipium Claudia Celeia med vladanjem rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54). Antična Celeja je morala biti lepo mesto. Ohranjeni napisi navajajo, da je bila bogata in gosto naseljena, varovana z zidovi in stolpi, polna palač z več nadstropji, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo druga ali mala Troja - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celejo je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.
Celeja je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je bil znan Marsov tempelj v celotnem rimskem imperiju. Celejo je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.
V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. Z godnjem srednjem veku so ga obnovili. Prvič v srednjem veku so omenjali Celje pod imenom Cylie v Admontovem letopisu, napisanem med letoma 1122 in 1137.
Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja in mestne pravice 11. aprila 1451 z ukazom Celjskega grofa Friderika II.
Prvič je bila gimnazija v Celju že leta 1808 in sicer I. gimnazija v Celju. Danes spada med najstarejše gimnazije v Sloveniji.
[uredi] Znamenitosti
- Heraklejevo svetišče (Herkulovo svetišče)
- Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
- Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad) (prva polovica 13. stoletja)
- Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
- Vodni stolp (15. stoletje)
- Stara grofija (med 1580 in 1603)
- Celjski strop (pred 1603)
- Kalvarija (1717)
- Prothasijev dvorec (okoli 1770)
- Marijino znamenje (1776)
- Magistrat (začetek 19. stoletja)
- Marijino znamenje (19. stoletje)
- Slovensko ljudsko gledališče (1885)
- Narodni dom (Jan Vladimir Hrásky) (1895-1896)
- Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905-1906)
- Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928-1929)
- Stari pisker, Minoritski samostan
- Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
- Celjska koča
- Grmada
- Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
- cerkev svetega Daniela (začetek 14. stoletja)
- cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
- cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
- cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
- cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609-1615)
- Jožefova cerkev (1680)
[uredi] Hoteli
- Hotel Celeja (danes Hotel Štorman)
- Hotel Evropa
- Hotel Turška mačka
[uredi] Kultura
- Pokrajinski muzej Celje,
Predstavlja etnološko zbirko, bolj celjske okolice, kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maximiliane Karlin.
- Muzej novejše zgodovine Celje,
Velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej hodimo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, to si lahko pogledate v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis.
[uredi] Znani Celjani in osebnosti rojene v Celju
- Emerik Bernard (1937 – ) - slikar,
- Jolanda Čeplak (1976 – ) - atletinja,
- Anica Černej (1900 – 1944) - pesnica, pisateljica in učiteljica,
- Janez Drnovšek (1950 – ) - politik, državnik in tretji predsednik Slovenije,
- Janez Drozg (1933 – 2005) - filmski režiser, nagrajenec prešernovega sklada 1982 za film,
- Thea Gammelin (1906 – 1988) - slikarka, (rojena v Braunshauptnu),
- Cvetko Golar (1879 –1965) - pesnik in pisatelj,
- Andrej Hieng (1925 – ) - pisatelj,
- Romana Jordan Cizelj (1966 – ) - fizičarka in političarka,
- Jelko Kacin (1955 – ) - politik,
- Alma Maksimiljana Karlin (1889 – 1950) - popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica,
- Janez K. Lapajne (1937 – ) - geofizik in seizmolog,
- Janez Lapajne (1967 – ) - filmski režiser,
- Vladimir Levstik (1886 – 1957) - pisatelj in prevajalec,
- Vita Mavrič – šansonetka in pevka,
- Vatroslav Oblak (1864 – 1896) - slavist,
- Janko Orožen – zgodovinar,
- Darinka Pavletič-Lorenčak – (1924 - ) - slikarka, grafična umetnica in pesnica, častna meščanka Celja,
- Oto Pestner (1956 – ) - glasbenik in pevec,
- Andreja Rihter - muzealka in ministrica za kulturo,
- Lojze Rozman (1930 – 1997) - igralec,
- August Friderik Seebacher (1887 – 1940) - slikar in grafik,
- Josip Tominšek (1872 – 1954) - slavist in gornik,
- Beno Udrih (1982 – ) - košarkar,
- Urška Žolnir (1981 – ) - judoistka.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Celje, uradna stran občine,
- Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000 na multimap.com (v angleščini).
- Zračni posnetek Celja
- Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Celje,
- Sveti Jožef v Celju
- Svetina nad Celjem
