Oko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Okó je človeški ali živalski organ, ki omogoča vid. Večina živali in ljudje imajo par oči, ki jim omogočajo globinski vid.

Napake vida so kratkovidnost in daljnovidnost, večinoma se lahko odpravijo z očali, včasih gre tudi z operacijo.

Če ne zaznavamo barv, govorimo o barvni slepoti.

[uredi] Osnovne značilnosti

Oko antarktičnega krilla Euphausia superba pod elektronskim mikroskopom

Oko je fotoreceptor, ki zaznava svetlobo. Fotoreceptorji so:

paličnice - zaznavajo svetlo/temno in so bolj občutlijve
čepnice - zaznavajo barve

Da delujejo fotoreceptorji, je za to nujno potreben retinal, ki je aldehid vitamina A. Ta se zravna ko nanj pade svetloba. Po tem se takoj nazaj spet zvije. Retinal je vezan z beljakovino opsin, iz katere nastane rodopsin. V telesu imamo štiri vrste opsina:

paličnice (svetlo/temno)
čepnice (3 barve)
- Rdeča
- Zelena
- Modra

Lateralna inhibicija ojača razlike med svetlim in temnim. Inhibicijski nevroni so živčne celice, ki zavirajo sosednje celice. Ko na eno celico pade veliko svetlobe, ta močno zavre sosednjo. Tako lahko natančno razberemo razlike, kot naprimer pri branju. Če ne bi imeli lateralne inhibicije, ne bi bili sposobni brati ali pa tudi dovolj razločno videti nekaterih stvari.

[uredi] Deli zrkla

Deli zrkla pri sesalcih

1 - beločnica (sclera)
2 - ciliarnik (corpus ciliare)
3 - šarenica (iris)
4 - sprednji zrkelni prekat s prekatno vodico (camera anterior bulbi; humor aquosus)
5 - optična os (axis opticus)
7 - roženica (cornea)
8 - leča (lens)
9 - žilnica (choroidea)
10 - vidni živec (nervus opticus)
11 - papila (izstopišče) vidnega živca (discus nervi optici) = slepa pega
12 - rumena pega (macula lutea)
13 - mrežnica (retina)
14 - steklovina (corpus vitreum)