Nadorjakinja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nadorjakinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončnih mas v Herztsprung-Russellovem diagramu. Nadorjakinje lahko imajo premer tudi do 2000 pri VV Kefeja Sončevih premerov. Zaradi njihovih ekstremnih mas imajo zelo kratko življenjsko dobo, ki znaša samo od 10 do 50 milijonov let in jih lahko opazujemo samo v mladih predelih galaksij, kjer se rojevajo nove zvezde kot npr. odprte kopice, v rokavih spiralnih galaksij, in v nepravilnih galaksijah. Niso jih še opazili v jedrih spiralnih galaksij, eliptičnih galaksij, ali v kroglastih kopicah, ki naj bi bile prestare (po sedanjih pojmovanjih).
Nadorjakinje so lahko različnih barv. Večina nadorjakinj je modrih barv (modre nadorjakinje), nadorjakinje obstajajo na glavni veji kot spektralni tip O ali B, rdeče nadorjakinje pa obstajajo na glavni veji. Primeri rdečih nadorjakinj sta Antares in Betelgeza, primer za modre nadorjakinje pa je Rigel. Modeliranje simulacij nastanka nadorjakinj je še vedno aktivno področje raziskav in je še vedno oteženo zaradi pojavov, kot je npr. izgubljanje mase zvezde. Redkeje se modelirajo individualne zvezde, zadnji trend je modelirati zvezdne kopice in jih potem primerjati z enačbami, ki veljajo za nadorjakinje v nebesnih telesih, kot je npr. Magelanov oblak. Zgodnje vesolje je imelo, po vseh predvidevanjih veliko število nadorjakinj, ki so poznane kot zvezde I populacije. Njihova eksistenca je potrebna za razlago opazovanj drugih elementov kot je vodik in helij v kvazarjih. Ustaljeno mnenje je, da se velike zvezde premikajo nazaj in skozi HRD med njihovim življenjskim razvojem (beri evolucijo zvezde). Včasih so verjeli, da postanejo velike zvezde nadorjakinje blizu konca njihovega razvoja preden postanejo supernove. Kakorkoli že, z opazovanjem supernove 1987A so potrdili, da je bila zvezda modra nadorjakinja.
[uredi] Rdeča nadorjakinja
Rdeča nadorjakinja je zelo napihnjena zvezda, ki je prišla do konca svojega razvoja. Po videzu so podobne rdečim orjakinjam, a so bistveno večje in bolj masivne. Nadorjakinja lahko ima maso od 10 do 50-kratno maso Sonca in imajo 1742-krat večji premer kot Sonce (121.243.000 km). Ko dosežejo tri-alfa-proces v jedru zvezde sevalni pritisk popusti. Gravitacijske sile prevladajo in močno stisnejo notranjost zvezde, ki se s tem segreje. To vodi v še večje razširjenje zunanjih plinastih plasti zvezde, ki se ob tem ohladijo, in izsevajo svetlobo v rdečem predelu barvnega spektra. Absoltuna svetlost teh zvezd lahko doseže magnitudo –10.00 . Betelgeza in Antares sta zelo poznani rdeči nadorjakinji.
Ta članek s področja astronomije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.
