Limeta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Limeta | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
  Limeta Citrus x aurantifolia |
||||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
| Dvočlensko ime | ||||||||||||||||
| Citrus x aurantifolia (Swingle) |
Limeta ((znanstveno latinsko ime Citrus x aurantifolia) je agrum iz rodu Citrus (družina Rutaceae). Je morda križanec med limono in citrono, a strokovnjaki si niso edini o njenem izvoru. Prevladuje mnenje, da gre za večkratno križanje med raznimi citrusi in morda tudi s fortunelami, kar je privedlo do današnje obstojne in strokovno opredeljene vrste.
[uredi] Opis
Limeta je manjše drevo, 4 do 5 metrov visoko. Plodovi so majhni, ovalni do okrogli, s tankim olupkom. Če dozorijo na drevesu, zarumenijo do nekoliko oranžne barve, a normalno se sadeži poberejo še čisto zeleni, ko so bolj okusni in sočni. Krhlji so zelo dišeči in kislega okusa, saj vsebujejo do 6% citronske kisline.
Medtem ko so vsi ostali citrusi subtropske rastline, je limeta pravo tropsko drevo, zato se edina od agrumov ni prilagodila Sredozemlju, razen v Egiptu. Njena domovina je Malezija in Indija, od koder so jo Angleži uvažali v velikih količinah, da bi zadostili potrebam svojih mornarjev. Limeta je bila namreč edino znano sredstvo proti skorbutu. Še danes se del Londonskih »docks« imenuje Limehouse po nekdanjih skladiščih tega dragocenega sadeža. Danes jo gojijo predvsem v jugovzhodni Aziji, Mehiki, Latinski Ameriki in Karibih.
[uredi] Varietete
Znanih je več vrst limete, a gre le za napačno poimenovanje. Edino pravo limeto Citrus x aurantifolia so Portugalci prinesli v Ameriko v šestnajstem stoletju in se vse od takrat goji na Floridi in v Mehiki. Obrodi trikrat letno, a je zelo majhna: za en kilogram je potrebnih preko trideset sadežev. Na žalost je pa leta 1992 ciklon Andrew uničil mnogo nasadov, ki niso bili vsi obnovljeni.
Zelo znana varieteta je Citrus x limetta, ki je zelo podobna limoni, a je bolj blagega in zelo prijetnega okusa, zato spada med sladke limete. Goji se v Italiji in do nedavnega so jo pridelovali tudi v Kaliforniji. Citrus x latifolia je varieteta limete z ovalnimi in nekoliko večjimi plodovi, ki so zelo sočni. Trenutno je edina vrsta, ki se goji v ZDA, in sicer v Kaliforniji. Citrus x limettioides je prava sladka limeta, ker je skoraj brez kisline (0,1%). Goji se v Indiji, Palestini in Egiptu. Je zelo sočna in skoraj brez semen, a zaradi prenizke kisline njen okus ni povsod priljubljen. Citrus x limonia ni limeta, pač pa križanec med limono in mandarino. Je pa zelo podobna limeti, zato jo imenujejo tudi mandarin lime; goji se v Indiji, Kaliforniji in Avstraliji za predelovanje sadežev v marmelade, ki so baje okusnejše od pomarančnih marmelad.
[uredi] Uporaba
Limeta se v glavnem prideluje za pridobivanje esenčnega olja iz olupkov. Je namreč zelo podobno olju, ki se pridobiva iz limon, in je zelo cenjeno v industriji čistilnih sredstev in parfemov. Največ ga pa porabi živilska industrija za izdelovanje brezalkoholnih pijač.
V mnogih nasadih se limeta goji samo v okrasne namene, ker je – kot ostali citrusi – zimzelena in v ugodnih pogojih cvete celo leto. Tudi njeni majhni plodovi so zelo prijetnega videza, posebno ker ostanejo na drevesu še dolgo poleg novih cvetov.
Kot sveže sadje se limeta ne uživa, pač pa se uspešno uporablja v kuhinji namesto limone. Limete so bolj sočne in finejšega okusa kot limone. Tahitijske limete imajo debelejši olupek in sočno meso, mehiške so manjše in imajo tenko, rumenkasto lupino in so zelo kisle.
Z malo limetinega soka se okrepi in obogati okus drugega sadja (melone, papaje, guave, …). V Aziji oplemenitijo z limeto jedila, ki so pripravljena s curryjem, v Mehiki pa jedi iz morskih sadežev.
