Spužve
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Spužve | ||||
|---|---|---|---|---|
 |
||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||
|
||||
| Razredi | ||||
|
Calcarea |
Spúžve (znanstveno ime Porifera ali Parazoa) so najpreprostejši mnogoceličarji. Nimajo pravih tkiv in organov, so pritrjene ali sesilne. Živijo v vodi, večinoma so morski organizmi, poznamo pa tudi sladkovodne.
Zgradba:
- pore, skozi katere priteka voda
- odtekalka, skozi katero voda odteka
- celice ovratničarke - z njimi se spužva prehranjuje in skupaj z bički ustvarja vodni tok
- ogrodje iz iglic (spikul), prekritih z anorgansko snovjo (apnencem ali kremenom)
Spužve delimo na tri gradbene tipe: askon, sikon in levkon. Kriterij je to, kako so kamrice povezane z zunanjostjo.
[uredi] Razmnoževanje
Spužve se nespolno razmnožujejo z delitvijo ali brstenjem. Neugodne razmere preživijo v obliki zimskih brstov (gemul). Spolno se razmnožujejo tako, da semenčica oplodi jajčno celico. Plavajoča migetalkasta ličinka zapusti spužvo in se pritrdi na površino. Iz nje se nato razvije mlada spužva.
VRSTE SPUŽV: ˇˇŽVEPLENJAČA je pogosta spužva v plitvem obrežnem morju. Le zakaj ima takšno ime? ˇˇSPUŽVA VRTALKA živi v plitvem morju blizu obale. Pritrjena je na skale in školjke in vanje s kislim izločkom vrta luknje. Tako prispeva k podiranju kamnitih obal in razgradnji školjčinih lupin.
SPUŽVE SO NAJRAZLIČNEJŠIH OBLIK IN BARV.
PoVzEtEk: Spužve so najpreprostejše zgrajene mnogocelične živali. V notranjosti imajo posebne celice ovratničarke. Iz vode, ki priteka v notranjost, jemljejo hrano in kisik. Hranijo se z organskim drobirjem in planktonom. Trdnost jim daje notranje ogrodje. Množijo se s jajčeci in z brstenjem - korm. Z brstenjem nastale spužve osanejo med seboj povezane v skupnosti. Za spužve je značilna velika sposobnost samoobnavljanja.
