Prosto programje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prosto programje ali prosta programska oprema je pojem, ki zajema tiste računalniške programe, ki uporabniku dovoljujejo uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programa. Natančneje lahko kot prosto programje opredelimo vse programe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Prosto razširjanje. Dovoljenje za uporabo programa uporabniku ne sme preprečevati nadaljnjega razširjanja programa. Uporabnik sme program deliti brezplačno ali ga prodajati, sme ga vključevati v zbirke ali distribucije programov, in za to ni dolžan plačevati odškodnine avtorju programa.
Dostopnost izvorne kode. Program mora biti dostopen v izvorni kodi, sme se ga razširjati tako v izvorni kot v prevedeni obliki. Če se razširja le v prevedeni obliki, mora biti jasno označena možnost brezplačnega dostopa do izvorne kode. Izvorne kode tudi ni dovoljeno namenoma pisati nepregledno.
Izvedena dela in integriteta avtorjeve kode. Program se sme spreminjati, izvedena dela pa se smejo razširjati pod enakimi pogoji kot izvirnik. Avtor lahko zahteva, da se spremembe in dopolnitve razširjajo kot popravki izvorne kode ločeno od izvirnika in jih uporabnik vključi pred prevajanjem programa.
Enakopravnost uporabnikov in načinov uporabe. Dovoljenje za uporabo programa ne sme razlikovati uporabnikov ali skupin uporabnikov, niti ne sme razlikovati načinov uporabe programa.
Dovoljenje za uporabo ne sme postavljati dodatnih omejitev. Dovoljenje za uporabo, ki izpolnjuje zahteve iz prejšnjih točk, mora zadostovati za uporabo programa, ne da bi uporabnik moral pristajati na dodatne omejujoče pogoje. Če je program razširjan kot del paketa, dovoljenje za uporabo ne sme omejevati pravic do uporabe programa izven tega paketa. Dovoljenje za uporabo mora tudi dopuščati razširjanje programa v paketu s programi, ki se razširjajo z drugačnimi dovoljenji za uporabo.

Dovoljenje za uporabo prostega programja ne varuje avtorja programa, temveč proces nastajanja prostega programja. Zagotavlja, da bo programje dostopno za neodvisne recenzije in nadaljnji razvoj. Moč prostega programja je v kreativnem potencialu najširše baze uporabnikov-razvijalcev, ki je s prvotnim avtorjem izenačena glede dostopa do izvorne kode programa, in spodbujana k spremembam in dopolnitvam programa.

Vsebina

1 Prosti programi in brezplačni programi
2 Prosti programi in programi z dostopno izvorno kodo
3 Glej tudi
4 Zunanje povezave

[uredi] Prosti programi in brezplačni programi

Uporaba prostih programov ne terja plačila. Vendar pa tudi Microsoft Internet Explorer lahko uporabljamo, ne da bi nam bilo potrebno za to plačati. Microsoft ponuja neokrnjeno različico programa na svoji spletni strani, in vsak, ki to želi, jo lahko presname na svoj disk in uporablja. Vendar Internet Explorer kljub temu ni prost program. Dobimo namreč samo prevedeno kodo, izvorne pa ne. Zato smo ne glede na to, ali to znamo ali ne, prikrajšani za to, da bi odpravili napako, ki nas muči, dodali kaj novega k programu, ali ga priredili tako, da bi tekel na drugem operacijskem sistemu, in prikrajšani za to, da bi tako izboljšano izvedbo programa delili z ostalimi. Še več, pravzaprav niti prevedene kode ne smemo deliti, saj nam kot končnemu uporabniku pogodba dovoljuje le, da ga shranimo na disk in uporabljamo.

[uredi] Prosti programi in programi z dostopno izvorno kodo

Dostopnost izvorne kode je res nujen predpogoj, da je program prost, sama po sebi pa še ne zagotavlja prostosti programov. Znan tak primer, ki ga verjetno poznajo vsi študenti naravoslovno-tehničnih fakultet, je zbirka podprogramov Numerical Recipes. Res je dostopna z izvorno kodo (in njeno razlago), a tudi z izjemno restriktivnim dovoljenjem za uporabo. To izrecno prepovedujejo, da bi katerega od podprogramov uporabili v svojem programu, če bi želeli svoj program razširjati z izvorno kodo vred, ne glede na to, ali to počenjamo iz pridobitnih namenov ali le za lastno čast in slavo.