Prekmurje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prekmurje je nižinska pokrajina v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava.
Prekmurje je bilo vedno (in še vedno je) gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin, s katerimi skupaj tvorijo Slovenijo. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo madžarskim vplivom od konca 11. stoletja dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske nadvlade naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, kateri so ohranili svoj slovenski značaj do priključitve h Kraljevini SHS leta 1919.
[uredi] Zgodovina Prekmurja
Glavni članek Zgodovina Prekmurja.
Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske. Prekmurci so živeli v Slovenski krajini (to ime se je med njimi udomačilo ob koncu 19. stoletja), združeni v dveh komitatih ali županijah: Železno in Zala, cerkveno pa so katoličani spadali pod sombotelsko škofijo.
Prekmurje se je v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Samo tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tu so kmetje imeli tudi zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal tudi agrarni proletariat, ki je iskal delo tudi na ozemlju današnje Madžarske.
Čeprav so že 1848 obstajali poizkusi, da bi se Prekmurci povezali z rojaki, so živeli precej samosvoje. K temu je prispevala tudi verska različnost, saj so med njimi živeli tudi protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi. Poleg Madžarov je med prekmurskimi Slovenci v mestih živelo tudi precej Judov. Prekmurski Slovenci so bili, zlasti po uvedbi dualizma, pod močnim madžarskim pritiskom in so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami v madžarskem črkopisu, katoličani in zlasti protestanti v narečju, ki jih je na eni strani odtegovalo od vsenarodne skupnosti, notranje pa bolj povezovalo zaradi svoje različnosti. Prekmurski Slovenci so bili izpostavljeni madžarskim pritiskom zaradi želje oblasti, da bi iz mnogonarodne Ogrske ustvarili enonarodno Madžarsko. Tako je šolski zakon iz 1907 določal, da morajo nemadžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati madžarsko.
Narodno zavest je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli Franca Ivanocyja. Prvič so tu slovensko zastavo razvili šele 1897, in sicer na novi maši Ivanocyjevega sodelavca Jožefa Klekla na Tišini. Sestavili so politični program, ki je poudarjal pomen vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk v materinščini in zahteval lokalne časopise v njej. V programu je bila vključena tudi zahteva po železniški povezavi s sosednjimi pokrajinami, zmanjšanju carin in regulaciji Mure. Širili so knjige Mohorjeve družbe, še vedno pa so izdajali tudi časopise in knjige v domačem narečju. Prava jezikovna in kulturna enotnost z vsemi Slovenci je dejansko začela nastajati šele po prvi svetovni vojni.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
| Slovenske pokrajine |
|---|
| Gorenjska | Štajerska | Prekmurje | Koroška | Notranjska | Primorska | Dolenjska |
| Zgodovinske: Goriška | Koroška | Kranjska | Štajerska | Istra | Trst |
| Geografija Slovenije |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
