Pogodba iz Sèvresa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pogodba iz Sèvresa je mirovna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni strani in antantne zaveznice na drugi strani.
Pogoji mirovne pogodbe so bili za novo nastalo turško nacionalno državo zelo hudi. Ta je od ozemelj nekdanjega osmanskega imperija izgubila vsa območja, ki danes pripadajo arabskim državam. Vendar bi po določilih pogodbe ostala brez popolnega ali vsaj delnega nadzora tudi na ozemljih, ki so danes del Turčije. V Evropi naj bi po določilih pogodbe Turčiji tako ostal le Carigrad z majhnim zaledjem, medtem ko bi celotna Trakija pripadla Grčiji. Prav tako bi Grčija dobila mandat na območju mesta Smirna (Izmir) z obsežno okolico, kjer bi po petih letih sledil plebiscit o priključitvi Grčiji. Na severovzhodu bi nastala neodvisna Armenija, ki bi segala vse do Vanskega jezera, Erzincana in Trabzona. Na jugu bi pas ozemlja pripadel Siriji. Za Kurdistan je bila predvidena močna avtonomija z ohlapno definirano možnostjo kasnejše neodvisnosti. Sultanu bi ostali Carigrad, del črnomorske obale in osrednja Anatolija s sredozemsko obalo, vendar bi tudi na slednjem območju veliki deli ozemlja sodili v posebne interesne cone Italije, Združenega kraljestva in Francije. Te države bi lahko izkoriščale naravna bogastva in imele druge pravice. Plovbo na območju Bosporja in Dardanel bi nadzirala mednarodna komisija.
Pogoji pogodbe so bili tudi brez upoštevanja ozemeljskih izgub za Turčijo zelo težki, saj bi med drugim morala plačati vojno škodo, zmanjšati vojsko na 50.000 mož, dopustiti prost prehod antantnih vojakov in tako naprej. Turčija bi bila po določilih pogodbe iz Sevresa praktično v polkolonialnem položaju.
Sultan je pogodbo podpisal predvsem zato, ker je hotel ohraniti svojo oblast, pozneje pa bi skušal doseči revizijo pogodbenih določil. Leta 1920 je večino turškega ozemlja namreč dejansko že kontrolirala vzporedna vlada Mustafe Kemala (pozneje Atatürk), ki določil pogodbe iz Sevresa ni priznala in se je vojaško upirala Grkom ter antantnim okupacijskim vojakom. Sultan je računal, da bo po sporazumu z antantnimi državami lažje osredotočil na obračun z ideološkimi nasprotniki. Drugi razlog, da je bil sultan pripravljen podpisati pogodbo, je bil tudi v tem, da mu je pogodba pustila nadzor nad Carigradom. Dolgo časa je namreč kazalo, da bo na območju Carigrada, Bosporja in Dardanel ustanovljena posebna država oziroma odprto mesto po zgledu Gdanska ali Reke.
Pogodbe iz Sèvresa ni nikoli ratificirala nobena od podpisnic, zato ni postala veljaven akt mednarodnega prava.
Po zmagi Kemalovih čet nad grško vojsko v Mali Aziji je med Turki, Grki in antantimi državami prišlo do mirovnih pogajanj, ki jim je leta 1923 sledila sklenitev za Turčijo bistveno bolj ugodne pogodbe v Lausanni. Turki so s to pogodbo dobili vse ozemlje, ki so ga zahtevali, razen Mosula v današnjem Iraku in Hataya. Sultanat je bil ukinjen, Turčija pa je postala republika.
[uredi] Viri
- Taner Akcam. From Empire to Republic: Turkish Nationalism and the Armenian Genocide. London, New York. Zed Books, 2004. (COBISS)
- Patrick Kinross. Atatürk – The Rebirth of a Nation. London. Weidenfeld & Nicholson History, 2001. (COBISS)
