Malarija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rdeča krvna celica, okužena s Plasmodium vivax.

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak) je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium). Najbolj razširjen je Plasmodium falciparum, ki povzroči 80% okužb in 90% smrti. Letno se pojavi približno 500 milijonov okužb in 2 milijona smrti, pretežno v tropih in podsaharski Afriki. Povzročitelja je odkril francoski vojaški zdravnik Charles Louis Alphonse Laveran, za kar je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Prenašalec (vektor) malarije je komar mrzličar (anofeles).

Malarija se pojavlja tudi pri drugih sesalcih (netopirji, glodalci, primati), pticah in plazilcih.

[uredi] Bolezenski znaki

Bolezenski znaki malarije so mrzlica, drgetanje, bolečine v sklepih, bljuvanje in krči. Posebno pri povzročitelju P. falciparum je možno tudi ščemenje kože. Pri težjih oblikah se lahko pojavi koma in, če bolezni ne zdravimo, končno smrt, posebej pri majhnih otrocih.

Poznamo več oblik malarije, ki jih ločimo glede na to, na koliko dni se pojavljajo napadi:

malarija kvartana (napadi se pojavljajo na štiri dni)
malarija terciana (napadi se pojavljajo na tri dni)
malarija tropica (napadi so vsakodnevni)

[uredi] Razvojni krog plazmodija

Okužene samice komarja prenašajo trose plazmodija v žlezah slinavkah. Ko pičijo človeka, se trosi prenesejo v njegovo kri in se začnejo množiti v jetrih. Nastanejo merozoiti, ki vstopajo v rdeča krvna telesca (eritrocite), kjer se nadalje delijo, dokler eritrocit ne poči. Takrat bolnik dobi napad.

Zajedavec je dokaj dobro zaščiten pred gostiteljevim imunskim sistemom, saj ostaja znotraj jetrnih celic in krvnih telesc, vendar bi bili v vranici kljub temu okuženi eritrociti uničeni. Zato zajedavec proizvaja raznolike beljakovine, ki se pojavljajo na površini eritrocitov. Zaradi njihove raznolikosti ne morejo biti tarče imunskega sistema.

Nekateri merozoiti se razvijejo v moške in ženske spolne celice. Če komar piči okuženo osebo in s krvjo posrka tudi te celice, se v črevesu komarja združijo in potujejo v žlezo slinavko, kjer se razvojni krog zaključi.

Komarji še posebej napadajo noseče ženske. Tako je malarija pri njih pogost vzrok rojevanja mrtvorojenih otrok in smrti novorojenčkov.

[uredi] Zdravljenje

Če malarijo opazimo dovolj zgodaj, jo lahko ozdravimo. Pri potovanjih v tropske kraje pa široko uporabljamo antimalarike, zdravila iz skupine profilaktikov (obvarovalnih zdravil), ki preprečujejo razvoj plazmodija po vstopu v kri. Od 17. stoletja se je v te namene uporabljal kinin, v 20. stoletju pa so se pojavila še nove zdravilne učinkovine: klorokvin, primakvin, meflokin (Lariam® - danes najbolj razširjen, vendar lahko težaven zaradi stranskih učinkov), ... Težava pri vseh antimalarikih je, da plazmodiji nanje postajajo odporni, zato je izbira zdravila odvisna od območja, kamor potujemo.

Potrebna je tudi uporaba mrež in sredstev proti komarjev, v razvoju pa so tudi cepiva proti malariji. Raziskave so že dale prve uspehe.

Nekdaj so komarje množično zatirali z insekticidom DDT in s tem močno omejili malarijo. Kasneje ni več dajal večjih uspehov, saj so komarji nanj postajali odporni, izkazalo pa se je tudi, da je DDT močno rakotvoren, zato je bila njegova uporaba prepovedana.