KDE

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za novo generacijo KDE-ja glej KDE 4.0

K Desktop Environment

KDE 3.5 z Kontactom (osebni upravitelj informacij) in Konquerorjem (datotečni upravljalnik in internetni brskalnik).
Razvijalec:	Moštvo KDE - The KDE team
Zadnja izdaja:	3.5.4 / 2. avgust, 2006
OS:	Linux, Unix in Operacijski sistemi podobni Unixu, Microsoft Windows (z uporabo Cygwina), Mac OS X
Uporaba	Grafično namizje
Licenca:	GPL, LGPL, licenca BSD in druge
Spletna stran:	www.kde.org

KDE (K Desktop Environment) je prosto dostopna programska oprema namiznega okolja in je najbolj raširjena v operacijskem sistemu Linux. KDE lahko uporabljamo na Unix-u podobnim opercijskih sistemih, kot so Linux, BSD, AIX in Solaris. Obstajaja tudi verzija za Mac OS. Trenutno lahko veliko primarnih knjižnic in aplikacij uporabljamo tudi na Windowsih po zaslugi projekta KDElibs/win32. Kompatibilnost drugih aplikacij je zaenkrat še vprašljiva. KDE je razvit z KDevelop, ki je zmogljivo orodje za programiranje in KOffice, ki je zmogljiv urejevalnik besedil.

Črka K v kratici KDE je najprej pomenila »Kool«, kot izpeljanka iz »cool«, vendar so kmalu spremenili v preprosto K, ki je črka pred L, le-ta pomeni »Linux«.
Simbol KDE-ja je črka K v zobniškem kolesu na modri podlagi. Maskota je prijazen zelen zmajček Konqui.

Vsebina

1 Zgodovina
2 Organizacija
3 Razvojna obdobja
4 Zgradba
- 4.1 Paketi
- 4.2 Glavne aplikacije v KDE-ju
5 Uporabnost
6 Glej tudi
7 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

KDE je ustvaril Matthias Ettrich leta 1996, saj ga je motilo veliko stvari pri Unix namizjih tistega časa. Predlagal je ne le set aplikacij ampak, kar namizno okolje, od katerega bi lahko uporabniki pričakovali lep izgled in lahko delo.

Matthias je za razvijanje projekta KDE izbral Qt toolkit. Drugi razvijalci so hitro začeli pisati KDE/Qt aplikacije in v začetku leta 1997 so izdali že veliko in uporabno zbirko programov. Takrat Qt še ni bil odprtokoden in člani projekta GNU so postali zaskrbljeni zaradi uporabe Tollkitovega ododja v odprtokodnih programih. Začeli so z projektoma: "Harmony", da bi izdelali odprtokodno nadomestitev za knjižnjice Qt in grafično namizje GNOME, da bi ustvarili novo namizje brez Qt-ja.

V novembru 1998, je Qt toolkit postal odprtokoden, uporabljal pa je Q Public License (QPL). Sledila je razprava o kompatibilnosti z licenco GPL. V septembru 2000 je Trolltech izdal Unix verzijo Qt knjižnic dostopno pod licenco GPL. V verziji Qt-ja 4.0, bo dostopen za Unix, Mac in Windows »platforme«. To pomeni da bodo v naslednji glavni verziji KDE4.0 imeli vsi KDE programi tudi podporo za te »platforme«.

[uredi] Organizacija

Konqi - maskota projekta KDE

Kot večina drugi odprtokodni projektov tudi razvijalci KDE razvijajo prostovoljno. Projekt sponzorira organizacija SuSE (Linux) distribucija, ki je last podjetja Novell, Inc.. Sponzorira ju tudi Mandriva (Linux distribucija) in Trolltech.

Zaradi velikosti projekta imajo razvijalci različne naloge (npr. pisanje kode, prevodi, grafika). Večino problemov rešijo, kar prek različnih dopisniških listah (en: mailing lists).

Pomembne razprave, o datumu izida in o novih programih, objavijo osrednji razvijalci na dopisniški listi »kde-core-devel«. Te razvijalci pišejo jedro keteremu drugi dodajo še aplikacije. Trudijo se, da bodo aplikacije napisane za KDE2 delovale tudi na KDE3 itd.

KDE je postal zelo priljubljen in zato najdemo uporabnike na vseh koncih sveta, glavni strežniki pa se nahajajo na Univerzi Tübingen in Kaiserslautern v Nemčiji. Za strežnike skrbi nemška neprofitna organizacija (KDE e.V.), ki je registrirala tudi svoj zaščitni znak »KDE« in KDE konference pogosto organizirajo v Nemčiji.

[uredi] Razvojna obdobja

V zgodovini projekta se je že zgodilo da so morali zaradi prevelikega števila kritičnih napak izdati novo verzijo en teden od izdaje glavne različice KDE-ja, zato poznamo dve možnosti izdaj. Kadar govorimo o glavni izdaji KDE pridobi nove značilnosti in razvijalci odpravijo razne napake, o podrazličici pa govorimo takrat ko se razvijalci osredotočijo le na popravljanje napak.

[uredi] Glavna izdaja

Glavne izdaje imajo dve številki. Na primer: KDE 1.1. Vse generacije KDE-ja (npr. KDE1, KDE2, KDE3) so z vsemi svojimi različicami (npr. KDE 1.1) kompatibilne. To pomeni da bodo programi za KDE 3.5 delovali z vsemi različicami KDE, le nova generacija KDE 4, bo z njimi lahko nekompatibilna. Trenutna glavna izdaja je 3.5 (od novembra 2005). KDE 4 bo KDE 3.5 nadomestil v začetku leta 2007 in temeljil bo na Qt 4.x, kar bo prineslo veliko sprememb v namizju.

[uredi] Podrazličica

Podrazličica KDE-ja ima tri številke. Naprimer: KDE 1.1.1, in razvijalci se osredotočijo na popravljanje napak.

[uredi] Časovna preglednica

Pomembni mejniki v zgodovini KDE-ja

14. oktober 1996 - začetek projekta
12. junij 1998 - izide KDE 1.0
23. oktober 2000 - izid KDE 2.0
3. april 2002 - izid KDE 3.0
2. avgust 2006 KDE - izid zadnje različice KDE 3.5.4
Začetek 2007 - predviden izid KDE 4.0

[uredi] Zgradba

Qt - grafična platforma
aRts - zvočni strežnik
DCOP - sistem za kumuniciranje med procesi
KHTML - vstavek HTML (vključen je tudi v MacOS)
KIO - nadzira odhajajoče in priajajoče podatke
KParts - grafično prikazuje procese
Kwin - upravljalnik oken

[uredi] Paketi

A minimalist KDE desktop using the Nuvola icons.

Zaradi velikosti projekta je KDE razdeljen na module.

Del »kdeutilsa« je tudi superkaramba. Na njej tečejo programčki kot je ta, ki s katerim iščemo članke na Wikipediji

aRts - KDE zvočni strežnik.
kdelibs - Glavna knjižnjica.
kdebase - Osnovno namizje in aplikacije. Deluje na kdelibs.
kdeaccessibility - Programi za dostopnost.
kdeaddons - Dodatni programi.
kdeadmin - Sistemska orodja.
kdeartwork - Dodatna grafika (ohranjevalniki namizja, ozadja, itd.)
kdeedu - Programi za učenje.
kdegames - Igre.
kdegraphics - Tools for manipulating graphics.
kde-i18n - Lokalizacija za KDE.
kdemultimedia - Programi za predvajanje glasbe in videoposnetkov ter za ogledovanje in urejanje fotografij.
kdenetwork - Internetna orodja in programi.
kdepim - Osebni upravljalci informacij and odjemalci E-pošte.
kdesdk - Razvijaljka orodja.
kdetoys - Namizne igrače.
kdeutils - Pripomočki.
kdewebdev - Internetno razvijnje.
koffice - Pisarniška zbirka.

Poznamo tudi programe, ki so del KDE-ja vendar imajo svoj razvojni cikel. Taki paketi so zbrani v modulu Extragear (orodja, internetne, multimedijske in druge aplikacije). Tak primer je K3b (zapisovalnik CD-jev) in Amarok.

[uredi] Glavne aplikacije v KDE-ju

Za celoten seznam glej seznam aplikacij v KDE-ju.

Kword je del zbirke Koffice

Amarok - Predvajalnik zvoka
K3b - zapisovalnik CD-jev in DVD-jev
KDevelop - Vgrajeno razvijalno okolje (IDE)
KMail - E-poštni odjemalec
Konsole - ukazna lupina
Kopete - neposredno sporočanje
Konqueror -Upravljalnik datotek in internetni brskalnik
KOffice - Pisarniška zbirka
KWrite - preprost urejevalnik besedila
Kate - napreden urejevalnik besedila
SuperKaramba - namizni gradniki (en: appets)

[uredi] Uporabnost

KDE želi narediti programe lahke za uporabo. Cilji projekta zapisani na spletni strani Uporabnost KDE. Želijo izdelati lepši, hitrejši uporabniški vmesnik, za vsesplošno uporabo; od šolarja, do zahtevnega astronoma.

KDE-jev vmesnik uporablja kristalen slog, pohvali se lahko z slikami na namizju v formatu SVG, ki je eden najbolj razširjenih formatov za vektorsko grafiko, veliko možnostmi za nastavljanje, in številnimi prevodi za katere skrbi projekt KDE i18n. KDE se od verzije 3.1 zelo hitro širi in sedaj je mnogo bolj zmogljivejše od tistega v Windowsih XP. Zaradi tega se za KDE odloča še več uporabnikov Windowsa in eden od ciljev tega projekta je tudi prilagoditi namizje uporabniku Windowsa.

V novejših verzijah KDE-ja so zelo poenostavili nastavljanje, ki je bilo prej zahtevnejše (npr. dodajanje novih tiskalnikov, nastavljanje omrežja WiFi inštalacija novih tem itd.).