Italski jeziki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Italski jeziki so izumrla skupina indoevropskih jezikov.
V antični dobi so jih govorila ljudstva na Apeninskem polotoku in Siciliji. V času širjenja politične in vojaške moči Rima jih je izpodrinila latinščina, iz katere so se po 2. stoletju n. št. razvili današnji romanski jeziki. Številni manjši italski jeziki so sicer izumrli že v antični dobi.
Poleg latinščine sta v pisnih virih najbolje izpričana oskijski in umbrijski jezik. Ostali italski jeziki so ohranjeni zgolj v manjšem številu kratkih napisov.
Vsebina |
[uredi] Delitev
Italski jeziki se delijo v dve veji:
- Latino-faliskijska veja
- latinski jezik
- faliskijski jezik
- Osko-umbrijska (imenovana tudi sabelska) veja
- oskijski jezik z narečji (marukinski, vestinski, marsijski, pelignijski jezik)
- umbrijska podveja: umbrijski, volskijski, ekvijski jezik
- južnopikenski jezik
Delitev italskih jezikov na ti dve veji najbolje ponazarja razvoj praindoevropskih glasov *kw in *gw. V jezikih latino-faliskijske veje sta ohranjena kot dvoustnična [kŭ] in [ŭ] (v latinščini pisana kot /qu/ in /v/), medtem ko sta se v osko-umbrijskih jezikih razvila v zapornika [p] in [b].
Vprašalnici kdo? in kaj? se tako glasita quis in quid v latinščini, toda pis in píd v oskijščini.
Latinski besedi bos (govedo) in lupus (volk) sta nedvomno prevzeti iz osko-umbrijskih jezikov.
Sicer med jeziki obeh vej obstajajo tudi precejšnje razlike v slovnici in besedišču.
Primerjava besed v treh najpomembnejših italskih jezikih:
| (slovensko) | latinsko | oskijsko | umbrijsko |
|---|---|---|---|
| mesto, skupnost | civitas | touto | totam (tož. edn.) |
| štiri | quattuor | pettiur, petora | petur- |
| vrata | porta | veru | |
| zid | murus | feíhúss (tož. mn.) |
|
| obred, običaj | ritus | arsmor | |
| voda | aqua | utur |
[uredi] Drugi jeziki antične Italije
Poleg italskih jezikov so na področju antične Italije zgodovinsko izpričani tudi drugi jeziki.
Blizu sorodna italskim jezikom je venetščina, jezik Severnojadranskih Venetov. V severni Italiji sta bila prav tako prisotna lepontski in kasneje galski jezik, oba keltska jezika.
V jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apuliji, se je govoril mesapski jezik, katerega mesto v okviru indoevropskih jezikov ni dokončno pojasnjeno, domnevno pa je bil soroden z ilirskim jezikom.
Na Siciliji so bežno izpričani elimski, sikanski in sikulski jezik, za katere domnevajo, da so bili morda italski oziroma sorodni z italskimi jeziki.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Vir
- Pokorny, Julius (1959). Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch. Bern, 1959. Str. 163-164, 223-226, 684-685, 708-709, 882-884.
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
- v španščini:
- Linguae Imperii: Lenguas itálicas
- Lenguas itálicas Promotora Española de Lingüística.
