Gabriel Gruber
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gabriel Gruber [gábriel grúber], slovenski (avstrijski) jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, † 26. marec 1805, Sankt-Peterburg, Rusija.
Gruber je končal filozofske in teološke študije v Gradcu, na orientalski akademiji na Dunaju je poučeval latinščino. Leta 1755 je vstopil v jezuitski red. Leta 1769 je prišel v Ljubljano, kjer je poučeval risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko na stolici za mehaniko, ki jo je s pomočjo deželnih stanov ustanovila Kranjska kmečka družba. Kot član te družbe je delal poskuse za izdelavo papirja iz lesnega žaganja in proučeval uporabo kolovrata z 2 vretenoma. Največ zaslug ima pri urejanju razpuščenega gradbeništva na Kranjskem; njegova učenca sta bila J. Šemrl in Leopold Hofer. Med letoma 1772 in 1781 je bil direktor navigacijske direkcije v Ljubljani, ki je skrbela za izboljšanje plovbe po Ljubljanici, Savi in Kolpi.
Leta 1772 je začel graditi prekop v Ljubljani, 1773 med jezuitskim kolegijem in starim jezuitskim seminarjem baročno palačo (Gruberjeva palača, zdaj Arhiv Slovenije); v njej je bila šola za mehaniko in hidravliko, knjižnica za mehaniko in poljedelsko stroko, zbirka ladijskih modelov, rudninske in naravoslovne zbirke ter astronomska opazovalnica. Palačo je okrasil s štukaturami, ovalnim stopniščem in kapelo, ki jo je poslikal M. J. Schmidt neposredno po nastanku (vsaj že 1781). Leta 1774 je kupil pristavo Viderčanov grad (Rosenbüchel) na Glincah v Ljubljani (zdaj vila Podrožnik). Po požaru leta 1773 je do 1776 po lastnih načrtih vodil obnovo jezuitske gimnazije pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1784 je odšel v Rusijo in od 1786 do 1799 predaval arhitekturo, mehaniko in fiziko v jezuitskem kolegiju v Polocku. Po njegovih načrtih so v mestu zgradili nekaj stavb. Od leta 1800 je bil rektor jezuitskega kolegija v Sankt-Peterburgu, avgusta 1802 je postal jezuitski general ruske province. Imel je velik vpliv na carja Pavla I. in v ruskih aristokratskih krogih ter mnogo pripomogel k papeževemu priznanju jezuitskega reda v Rusiji. Na Šentjakobskem trgu v Ljubljani je zgradil hišo, v kateri si je uredil tudi observatorij. Tam je še danes Zvezdarska ulica.
