Etika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Etika je filozofski nauk o naravno dobrem in zlu. Ime izhaja iz grške besede ethicos in pomeni moralen, nraven.

Razumemo jo kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov. Po nekaterih filozofih pa je etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega.

Etika je splošno teoretično in racionalno utemeljevanje moralnosti. Je filozofska panoga, ki se ne ukvarja toliko s posamičnimi normami in življenjskimi navodili, temveč je filozofsko razmišljanje o sami moralnosti, o tem, kaj je človek, da je tako neogibno moralno bitje, in čemu naj bo zavezan pri svojih moralnih presojah in odločitvah. V ožjem smislu je etika torej filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o njegovih temeljih in smislih.

Središčni pojmi etike so dobro in zlo v ozkem, nemoralnem smislu. Vsako delo, vsak človek, vsaka posledica, ki jo lahko poimenujemo kot moralno dobra ali zla je predmet etičnega razmišljanja.

Središčna vprašanja etike so: Kaj je dobro? Kaj moram narediti? Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti? Dati odgovore na ta vprašanje zajema samo polovico dela etikov. Druga polovica pa je težja. Obrazložiti, opravičiti svoje odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja.

Izraz etika označuje tisto bolj izvirno človekovo moralno zavest, da ni vseeno, kako živimo in delamo. To je najsplošnejša zavest, da dolžnosti in obveznosti so.

[uredi] Zunanje povezave

Etika je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o filozofiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.