Alotropija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, ki označuje, da se neki kemijski elementi pojavljajo v več oblikah z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami). Izraz je uvedel v kemijo Jöns Jakob Berzelius.
Nekateri klasični elementi, ki imajo alotrope, so fosfor (v »rdeči«, »beli« in »purpurni« obliki), kisik (O2 in O3) in ogljik (v obliki grafita, diamanta, fulerena, oglja, ...). Pojem lahko uporabimo tudi za kompleksnejše spojine.
Alotropije pa ne smemo zamenjevati z agregatnimi stanji, saj alotropske modifikacije poznamo v vseh agregatnih stanjih.
[uredi] Glej tudi
- polimorfizem
