Alma Maksimiljana Karlin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alma Maksimiljana Karlin, slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica, * 12. oktober 1889, Celje, † 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Oče Alme Karlin je bil major avstro-ogrske vojske, mati pa učiteljica. Jezike je Karlinova študirala najprej v Gradcu, nato v Parizu in Londonu, v začetku 1. svetovne vojne pa se je umaknila na Švedsko in Norveško ter se leta 1919 vrnila v Celje. Domače okolje ji ni nudilo dovolj izzivov in želja po spoznavanju nenavadnega jo je gnala v širni svet. Med letoma 1919 in 1928 je tako prepotovala ves svet in si med drugim ogledala Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različne časopise in revije, med drugim tudi v glasilo celjskih Nemcev Cillier Zeitung.
[uredi] Dela
Najpomembnejša dela - potopise, romane in etnološka dela je izdala v prvem desetletju po vrnitvi s poti. Pisala je v nemščini, nekatera dela so ponatisnili in prevedli v angleščino, francoščino in finščino. Alma Karlin je s svojo nenavadno življenjsko potjo vzbudila precej zanimanja, s svojim književnim delovanjem pa je prevzela tudi švedsko pisateljico Selmo Lagerlöf, ki je Karlinovo predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost, in sicer za delo Laterna smrti.
[uredi] Bibliografija
- Moj mali Kitajec (1921)
- Laterna smrti
- Modri mesec
- Urok južnega morja (1930)
- Samotno potovanje (1928)