Viskoznost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Viskóznost ali dinámična viskóznost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo. Določena je kot razmerje med strižno napetostjo in strižno hitrostjo in podaja notranje trenje tekočin. Mednarodni sistem enot predpisuje za viskoznost izpeljano enoto kg m-1s-1.
[uredi] Vpeljava viskoznosti
Obravnavamo stacionarni laminarni tok tekočine ob ravni steni, pri katerem se plasti tekočine, vzporedne s steno, urejeno gibljejo druga ob drugi. Gibanje tekočine opišemo, če podamo velikost in smer hitrosti za vsako plast tekočine.
Če se hitrost posameznih plasti vx (slika) tekočine razlikuje, počasnejše plasti zaradi trenja zadržujejo hitrejše, te pa vlečejo počasnejše. Pravimo, da v tekočini delujejo strižne sile. Velja, da je velikost strižne sile premo sorazmerna površini stične ploskve med plastmi S in strižni hitrosti dvx/dy, ki opisuje, kako se s krajem spreminja hitrost v smeri pravokotno na steno:
Sorazmernostni koeficient η je viskoznost, razmerje F/S pa lahko vpeljemo kot strižno napetost τ in imamo.
Enačbo je prvi zapisal Isaac Newton. Enačba velja za mnogo tekočin. Tekočine so kapljevine kot so voda in plini. Tekočine za katere velja zgornja enačba so newtonovske. Za nenewtonovske tekočine strižna napetost in prirastek hitrosti nista premo sorazmerna.
- Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.