Violina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Violina (tudi gosli) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).

Violina v škatli

[uredi] Sestavni deli in igranje

Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine ti. polž, ključnica in ključi za uglaševanje, vrat, trup , na sredini katerega je postavljena lesena [[kobilica]], ki podpira strune, podbradnik, ubiralka, strunik na katerega so pripete strune in mali vijaki za fino uglaševanje, gumb ki drži strunik in duša (postavljena v notranjost trupa violine kot podpora kobilici in ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini trupa sta prisotni dve reži oz.luknji zvočnici (v obliki črke f). Na spodnji del telesa violine se namesti mostiček, ki podpira ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi.

Na violino igramo z lokom ali v slogu pizzicato, kjer po strunah brenkamo. Lok je posebna palica, preko katere je nameščena žima (konjski rep), ki jo vlečemo po strunah (žimo treba najprej namazati s kolofonijo. Deli loka so palica iz brazilskega lesa pernambuka, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in špica (zgornji del).

[uredi] Zgodovina in goslarstvo

V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi. Violino poznamo že dobrih 450 let, preden pa se je dokončno izoblikovala, so poznali še dva inštrumenta – predhodnika violine. To sta rebec (iz daljnega srednjega veka) in viola "piccola da braccio" (v renesansi). Obstajala pa je tudi žepna violina imenovana pošet (pochette), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji.

Ljudje, ki znajo izdelovati vsa godala, se imenujejo goslarji. Goslarstvo je cvetelo v 16. stoletju predvsem po zaslugi beneških trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse evropske pokrajine, najbolj pa so bili uspešni italijanski goslarji.

Najpomembnejši izdelovalci violin so bili družina Amati, Antonio Stradivari, Giuseppe Guarneri del Gesu' in drugi.

Najstarejša ohranjena violina je delo goslarja Andree Amatija iz leta 1564. Njena oblika in mere se uporabljajo še danes, zato ga upravičeno štejemo za izumitelja današnje oblike violine. Svoje znanje je prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Njegova najboljša učenca sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Z Amatijem se je začela doba mojstrskih izdelovalcev violin, ki je dosegla višek s Stradivarijem. Najslavnejše delavnice so bile v Cremoni v severni Italiji kjer so od srede 16. stoletja slavni izdelovalci kar dve stoletji izdelovali violine. Njihovi inštrumenti so med najboljšimi in najdražjimi inštrumenti na svetu. Skoraj neverjetno je, da se violina v svojih 400 letih ni bistveno spremenila. Vendar pa do danes niso ugotovili skrivnosti izdelovanja violine s takšnim zvokom, kot jih dosegajo violine starih mojstrov Amatija, Stradivarija in Guarnerija.

Znani slovenski izdelovalci godal so Ivan Milič, Vilim Demšar, Maksimilijan Skalar, Jože Kantušer in Jože Šobar.