Wikipedija:TeXov zapis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Od januarja 2003 Wikipedija podpira TeXov označevalni jezik, ki mu bomo rekli kar TeXov zapis (ali kar WikiTeX). Takšen zapis tvori slike PNG ali običajen HTML zapis, odvisno od uporabnikovih nastavitev ali od zapletenosti izraza. V prihodnosti bodo brskalniki pametnejši in bo tako možno tvoriti naprednejši HTML ali v mnogih primerih celo MathML. Nekaj informacij o tem že lahko dobimo na http://www.mathmlcentral.com/

Ta zapis začnemo z ukazom <math> ... </math>. Vrstice znotraj ukaza lahko obstajajo in ne vplivajo na prikaz. Z ločevanjem vrstic bo surov zapis izgledal enostavnejši. Na primer pri vsakem izrazu ali vrstici matrike.

PNG slike so prikazane neodvisno od nastavitev brskalnika. To se bo v večini primerov razlikovalo od prikaza HTML, ki je odvisen od nastavitev.

[uredi] Nekaj slabosti in posebnosti TeXa

Dobro se je izogibati TeXovega zapisa znotraj vrstic v običajnem besedilu, ker večina enačb ne bo pravilno poravnanih in velikost črk tudi ne bo ustrezala. Če pa je to že nujno, je spodaj navedena ena rešitev.

Barva ozadja teh PNG slik ni prosojna, temveč bela. To odgovarja barvi ozadja običajnih MediaWiki strani. Le posebne strani, kot je na primer ta, ki se začne z »Wikipedija«, imajo rumeno barvo ozadja.

Besedilo na PNG slikah je črno. Le pri posebnih nastavitvah brskalnika se to ne bo ujemalo z barvo običajnega besedila.

Slovenskih šumnikov TeXov zapis ne zna pravilno zapisati, zato se jih je potrebno izogibati. Paziti je potrebno tudi na nekatere posebnosti kot je na primer oznaka za funkcijo tangens tg namesto angleške tan in podobno:

$\mathrm{tg}\, x \,\!$ \mathrm{tg}\, x \,\!

$\tan x \,\!$ \tan x \,\!

Pri programju MediaWiki 1.4 se je potrebno izogibati uporabe TeXa v notranjih povezavah. Na primer UNIQ4fa75581725650d-math-00000332-QINU ([[pi|<math>\pi</math>]]) je bolje zapisati z π ([[pi|π]]).

[uredi] Posebni znaki

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Standardne funkcije (dobro)	\sin x + \ln y +\operatorname{sgn} z	$\sin x + \ln y +\operatorname{sgn} z$
Standardne funkcije (narobe)	sin x + ln y + sgn z	$sin x + ln y + sgn z\,$
Modulska aritmetika	s_k \equiv 0 \pmod{m}	$s_k \equiv 0 \pmod{m}$
Odvodi	\nabla \partial x dx \dot x \ddot y	$\nabla \ \partial x \ dx \ \dot x\ \ddot y$
Množice	\forall x \not\in \varnothing \subseteq A \cap B \cup \exists \{x,y\} \times C	$\forall x \not\in \varnothing \subseteq A \cap B \cup \exists \{x,y\} \times C$
Logika	p \land \bar{q} \to p\lor \lnot q	$p \land \bar{q} \to p\lor \lnot q$
Kvadratni koren	\sqrt{2}\approx 1.4	$\sqrt{2}\approx 1.4$
Kvadratni koren	\sqrt[n]{x}	$\sqrt[n]{x}$
Relacije	\sim \simeq \cong \le \ge \equiv \not\equiv \approx \ne	$\sim \ \simeq \ \cong \ \le \ \ge \ \equiv \ \not\equiv \ \approx \ \ne$
Geometrija	\triangle \angle \perp \\| 45^\circ	$\triangle \ \angle \perp \\| \ 45^\circ$
Puščice	\leftarrow \rightarrow \leftrightarrow \longleftarrow \longrightarrow \mapsto \longmapsto \nearrow \searrow \swarrow \nwarrow \uparrow \downarrow \updownarrow	$\leftarrow\ \rightarrow\ \leftrightarrow$ $\longleftarrow\ \longrightarrow$ $\mapsto\ \longmapsto$ $\nearrow\ \searrow\ \swarrow\ \nwarrow$ $\uparrow\ \downarrow\ \updownarrow$
Puščice	\Leftarrow \Rightarrow \Leftrightarrow \Longleftarrow \Longrightarrow \Longleftrightarrow \Uparrow \Downarrow \Updownarrow	$\Leftarrow\ \Rightarrow\ \Leftrightarrow$ $\Longleftarrow\ \Longrightarrow\ \Longleftrightarrow$ $\Uparrow\ \Downarrow\ \Updownarrow$
Posebni znaki	\oplus \otimes \pm \mp \hbar \dagger \ddagger \star \circ \cdot \times \bullet \infty	$\oplus \otimes \pm \mp \hbar \dagger \ddagger \star \circ \cdot \times \bullet\ \infty$

[uredi] Nadpisano, podpisano

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Nadpisano	a^2	$a 2$
Podpisano	a_2	$a 2$
Grouping	a^{2+2}	$a 2 + 2$
Grouping	a_{i,j}	$a i, j$
Kombinirano podpisano & nadpisano	x_2^3	$x_2^3$
Odvod (dobro)	x'	$x'$
Odvod (narobe v HTML)	x^\prime	$x^\prime$
Odvod (narobe v PNG)	x\prime	$x\prime$
Pike odvodov	\dot{x}, \ddot{x}	$\dot{x}, \ddot{x}$
Podčrtano & nadčrtano	\hat a \bar b \vec c \widehat {d e f} \overline {g h i} \underline {j k l}	$\hat a \ \bar b \ \vec c \ \widehat {d e f} \ \overline {g h i} \ \underline {j k l}$
Vsota	\sum_{k=1}^N k^2	$\sum_{k=1}^N k^2$
Produkt	\prod_{i=1}^N x_i	$\prod_{i=1}^N x_i$
Limita	\lim_{n \to \infty}x_n	$\lim_{n \to \infty }x_n$
Integral	\int_{-N}^{N} e^x\, dx	$\int_{-N}^{N} e^x\, dx$
Integral po poti	\oint_{C} x^3\, dx + 4y^2\, dy	$\oint_{C} x^3\, dx + 4y^2\, dy$

[uredi] Ulomki, matrike, večvrstične enačbe

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Ulomki	\frac{2}{4} or {2 \over 4}	$\frac{2}{4}$
Binomski simboli	{n \choose k}	${n \choose k}$
Matrike	\begin{pmatrix} x & y \\ z & v \end{pmatrix}	$\begin{pmatrix} x & y \\ z & v \end{pmatrix}$
	\begin{bmatrix} 0 & \cdots & 0 \\ \vdots & \ddots & \vdots \\ 0 & \cdots & 0\end{bmatrix}	$\begin{bmatrix} 0 & \cdots & 0 \\ \vdots & \ddots & \vdots \\ 0 & \cdots & 0\end{bmatrix}$
	\begin{Bmatrix} x & y \\ z & v \end{Bmatrix}	$\begin{Bmatrix} x & y \\ z & v \end{Bmatrix}$
	\begin{vmatrix} x & y \\ z & v \end{vmatrix}	$\begin{vmatrix} x & y \\ z & v \end{vmatrix}$
	\begin{Vmatrix} x & y \\ z & v \end{Vmatrix}	$\begin{Vmatrix} x & y \\ z & v \end{Vmatrix}$
	\begin{matrix} x & y \\ z & v \end{matrix}	$\begin{matrix} x & y \\ z & v \end{matrix}$
Case distinctions	f(n) = \begin{cases} n/2, & \mbox{if }n\mbox{ is even} \\ 3n+1, & \mbox{if }n\mbox{ is odd} \end{cases}	$f(n) = \begin{cases} n/2, & \mbox{if }n\mbox{ is even} \\ 3n+1, & \mbox{if }n\mbox{ is odd} \end{cases}$
Večvrstične enačbe	\begin{matrix}f(n+1) & = & (n+1)^2 \\ \ & = & n^2 + 2n + 1 \end{matrix}	$\begin{matrix}f(n+1) & = & (n+1)^2 \\ \ & = & n^2 + 2n + 1 \end{matrix}$

[uredi] Črke

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Grške črke	\alpha \beta \gamma \Gamma \phi \Phi \Psi\ \tau \Omega	$\alpha\ \beta\ \gamma\ \Gamma\ \phi\ \Phi\ \Psi\ \tau\ \Omega$
Blackboard bold	x\in\mathbb{R}\sub\mathbb{C}	$x\in\mathbb{R}\subset\mathbb{C}$
boldface (vektorji)	\mathbf{x}\cdot\mathbf{y} = 0	$\mathbf{x}\cdot\mathbf{y} = 0$
boldface (grške črke)	\boldsymbol{\alpha} + \boldsymbol{\beta} + \boldsymbol{\gamma}	$\boldsymbol{\alpha} + \boldsymbol{\beta} + \boldsymbol{\gamma}$
Fraktur typeface	\mathfrak{a} \mathfrak{B}	$\mathfrak{a} \mathfrak{B}$
Script	\mathcal{ABC}	$\mathcal{ABC}$
Hebrejsko	\aleph \beth \gimel \daleth	$\aleph\ \beth\ \gimel\ \daleth$
neležeči znaki	\mbox{abc}	$abc$
mešane ležeče črke (slabo)	\mbox{pri sodem} n	$pri sodem n$
mešane ležeče črke (boljše)	\mbox{pri sodem} \, n	$\mbox{pri sodem } \, n$
mešane ležeče črke (dobro)	\mbox{pri sodem } n	$pri sodem n$

[uredi] Obdajanje velikih enačb

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Slabo	( \frac{1}{2} )	$( \frac{1}{2} )$
Boljše	\left ( \frac{1}{2} \right )	$\left ( \frac{1}{2} \right )$

Uporabite lahko različne ločnike z ukazoma \left in \right:

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Oklepaji	\left ( A \right )	$\left ( A \right )$
Oglati oklepaji	\left [ A \right ]	$\left [ A \right ]$
Zaviti oklepaji	\left \{ A \right \}	$\left \{ A \right \}$
Angle brackets	\left \langle A \right \rangle	$\left \langle A \right \rangle$
Navpične enojne & dvojne črte	A \right \| and \left \\| B \right \\|	$\left \| A \right \| and \left \\| B \right \\|$
Delimiters can be mixed, as long as \left and \right match	\left [ 0,1 \right ) \left \langle \psi \right \|	$\left [ 0,1 \right )$ $\left \langle \psi \right \|$
Use \left. and \right. if you don't want a delimiter to appear:	\left . \frac{A}{B} \right \} \to X	$\left . \frac{A}{B} \right \} \to X$

[uredi] Presledki

TeX večino presledkov ureja avtomatično, ampak včasih boste morda želeli presledke urediti ročno.

Možnost	Skladnja	Kako izgleda
Dvojni quad presledek	a \qquad b	$a \qquad b$
quad presledek	a \quad b	$a \quad b$
tekstovni presledek	a\ b	$a\ b$
velik presledek	a\;b	$a\;b$
srednji presledek	a\>b	[not supported]
majhen presledek	a\,b	$a\,b$
brez presledka	ab	$ab\,$
negativen presledek	a\!b	$a\!b$

[uredi] Poravnava v normalnem besedilu

Če morate nujno vstaviti enačbo kot je ta

$\int_{-N}^{N} e^x\, dx$

med ostalo besedilo, lahko uporabite HTML <div> tag za vertikalno poravnavo:

<div style="vertical-align:-100%;display:inline;"><math>...</math></div>

[uredi] Prisiljeno PNG renderiranje

Če je nujno, se lahko enačbo prisili, da se prikaže kot PNG ne da bi vplivali na prikaz enačbe, če dodamo \,\! (majhen presledek in negativen presledek, ki se izključujeta) nekje med matematične tage (najverjetneje na koncu).

To je na primer uporabno, če želimo ohraniti enak prikaz enačb ali če želimo popraviti enačbe, ki se s HTML-jem prikažejo narobe (x prime, or a^{2+2}), ali če želimo prikazati, kako se neka enačba prikaže s PNG-jem, če se sicer normalno prikaže s HTML-jem (kot je prikazano v spodnjih primerih). Na primer:

Skladnja	Kako izgleda
a^{2+2}	$a 2 + 2$
a^{2+2} \,\!	$a^{2+2} \,\!$
\int_{-N}^{N} e^x\, dx	$\int_{-N}^{N} e^x\, dx$
\int_{-N}^{N} e^x\, dx \,\!	$\int_{-N}^{N} e^x\, dx \,\!$

Ta možnost je bila preskušena z večino enačb na tej strani in kot kaže deluje popolnoma normalno.

Morda boste želeli vključiti komentar v HTML kodo, da ne bi drugi slučajno "popravili" enačbo oz. jo pobrisali:

[uredi] Glej tudi

Proposed GNU LilyPond support

[uredi] Zunanje povezave

LaTeX tutorial. http://www.maths.tcd.ie/~dwilkins/LaTeXPrimer/
A PDF document introducing TeX -- see page 39 onwards for a good introduction to the maths side of things: http://www.ctan.org/tex-archive/info/gentle/gentle.pdf
A PDF document introducing LaTeX -- skip to page 59 for the math section. See page 72 for a complete reference list of symbols included in LaTeX and AMS-LaTeX. http://www.ctan.org/tex-archive/info/lshort/english/lshort.pdf
TeX reference card: http://www.csit.fsu.edu/~mimi/tex/tex-refcard-letter.pdf
Can't remember but I put it here so it must be ok ;-) http://www.ams.org/tex/amslatex.html
A set of public domain fixed-size math symbol bitmaps: http://us.metamath.org/symbols/symbols.html

Ta članek o Wikipediji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org../../../t/e/x/Wikipedija%7ETeXov_zapis_f7f9.html«

Kategorije: Škrbine o Wikipediji | Wikipedija | TeX

We provide Linux to the World