Programski jezik pascal
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glej pascal (razločitev).
Prográmski jêzik pascal [paskál] je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so generacije študentov brusile svoje znanje programiranja, v uporabi je ponekod še danes. V pascalu sta napisana TeX in večji del izvirnega Macintoshovega operacijskega sistema.
Švicarski računalnikar Niklaus Wirth je razvil pascal leta 1970, najprej kot domnevni jezik za pisanje strukturiranih programov. Pascal temelji na Algolu, ime pa je dobil po francoskem matematiku, filozofu in fiziku Blaise Pascalu. Wirth je razvil tudi modulo and oberon, jezika podobna pascalu, ki podpirata objektno orientirano programiranje.
Prvotni prevajalnik za pascal je bil tudi sam napisan v pascalu.
Vsebina |
[uredi] Osnovna skladnja
Skladnjo jezika pogosto ponazorimo s programčkom PozdravljenSvet.
program PozdravljenSvet(output);
begin
writeln('Pozdravljen svet!');
end.
Programi se začnejo s ključno besedo program sledi blok programske kode med ključnima besedama begin / end. Velikost črk v pascalu ni pomembna, tako so obsegkroga, Obsegkroga in ObsegKroga iste spremenljivke. Podpičje ; ločuje stavke, pika . pa končuje program ali enote.
V izvirni obliki je pascal proceduralni jezik z značilnimi ukazi if, while, for in podobno. Skupaj z drugimi jeziki je uvedel naštevne tipe, množice, zapise z različicami in stavek case.
[uredi] Pascal in C
Pascal so razvili približno istočasno kot programski jezik C, med njima je kar nekaj podobnosti. Ena izmed razlik, ki je med pristaši obeh jezikov razvnemala svete vojne o prednosti enega ali drugega jezika, je pascalov znak za prireditveni stavek :=, C uporablja samo =; po drugi strani pa je enačaj = v pascalu uporabljen za preverjanje enakosti, v C-ju pa je to ==. Tvorci C-ja to utemeljujejo s tem, da je prirejanj v programih veliko več kot preverjanj enakosti in naj bi bil znak za prirejanje tudi krajši. Privrženci pascala pa se branijo s tem, da slučajna nepravilna raba prirejanja lahko naredi več škode kot preverjanje enakosti, kar je tudi res, ker se v C-ju brez problema vrine prirejanje v stavek if.
Ta razprava odslikuje razlike v filozofiji pri tvorbi obeh jezikov. Pascal so naredili delno tudi kot poučevalski jezik. Konstruktom, ki so vodili do napak, so se skrbno izognili. Poleg tega so vložili veliko truda v skladnjo, da bi bila enostavna za razumevanje. Tvorci C-ja pa so se bolj posvetili zgoščenosti.
[uredi] Izvedbe
V računalnikih PC je bil v okolju MS-DOS najbolj znan Borlandov Turbo Pascal, v okolju Windows pa okolje Delphi, ki za osnovo jezika uporablja pascal.
[uredi] Javno dostopni prevajaniki
| Glavni programski jeziki (več) | |||
|
Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | Java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | Zbirnik
|
