Wikipedija:Pravopisni priročnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pravopísni priróčnik (tudi ~ prirôčnik) poskuša opozoriti na najpogostejše pravopisne napake pri pisanju besedil v Wikipediji. Prav tako poskuša zbrati odgovore na posamezne pravopisne zadrege, ki so do zdaj večkrat razkropljene po pogovorih posameznih strani.
|
Beseda več je prislov in se ne sklanja (z več ljudmi, ne z večimi ljudmi). |
|
Vsebina |
[uredi] Pogoste napačne besede
[uredi] Pogosto zatipkane besede
| napačno | pravilno |
|---|---|
| manjkajoče črke | |
| nadaljni | nadaljnji |
| življenski | življenjski |
| srednica | srednjica |
| avstroogrski | avstro-ogrski |
| domišlija | domišljija |
| napačne črke | |
| vnešen | vnesen |
| upliv | vpliv |
| uplivati | vplivati |
| odvečne črke | |
| sumnjičav | sumničav |
| zaželjen | zaželen |
| vozelj | vozel |
| knjižnjica | knjižnica |
| mineralolog | mineralog |
| kolaboracionalist | kolaboracionist |
| zamenjane ali manjkajoče črke | |
| metereolog | meteorolog |
| astreoid | asteroid |
| manjkajoči presledek | |
| srednjevelik | srednje velik |
| takoimenovan | tako imenovan |
[uredi] Besede, katerih pisavo je spremenil Slovenski pravopis 2001
Zadnji Slovenski pravopis 2001 je pri pisavi nekaterih besed dodal črko j (SP2001 §937). Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisavo skupaj, je zdaj predpisal pisanje narazen.
| staro (napačno) | novo (pravilno) |
|---|---|
| olimpiada | olimpijada |
| amoniak | amonijak |
| meridian | meridijan |
| salmiak | salmijak |
| vegetarianec | vegetarijanec |
| ponavadi | po navadi |
| odkod | od kod |
| odkoder | od koder |
| dozdaj | do zdaj |
| odzdaj | od zdaj |
| zazdaj | za zdaj |
| potihem | po tihem |
| potiho | po tiho |
| nanovo | na novo |
[uredi] -lec / -vec
Pravilo pravi, da se uporablja končnica -vec v primerih, ki imajo v predzadnjem zlogu črko l. Taki primeri so: volivec (enako velja tudi pri ženskih oblikah: volivka), delavec, sestavljavec, razstavljavec ... Druga možnost za končnico -vec so primeri, ko je bila beseda izpeljana iz pridevnika na -v. Taki primeri so: glodavec, zajedavec, grabežljivec, jecljavec ...
[uredi] Zemljepisna imena
| napačno | pravilno |
|---|---|
| Novo Mesto | Novo mesto |
| Bela Krajina | Bela krajina |
| Kranjska gora (kraj) | Kranjska Gora |
| Šmarna Gora (vzpetina) | Šmarna gora |
[uredi] Pogosto zatipkane oblike besed
[uredi] Sklanjanje nekaterih tujih imen po novem pravopisu
- George: Georgea, Georgeu, Georgea, Georgeu, Georgeem; Georgeev
- Shakespeare: Shakespearja, Shakespearju, Shakespearja, Shakespearju, Shakespearjem; Shakespearjev (dopuščena je tudi: Shakespeara, Shakespearu, Shakespeara, Shakespearu, Shakespearom; Shakespearov)
- Shaw: Shawa, Shawu, Shawa, Shawu, Shawem; Shawev (dopuščeno tudi Shawom; Shawov)
- Fourier: Fouriera, Fourieru, Fouriera, Fourieru, Fourierem; Fourierev (dopuščeno tudi Fourierom; Fourierov)
- Morse: Morseja, Morseju, Morseja, Morseju, Morsejem; Morsejev
- Halley: Halleyja, Halleyju, Halleyja, Halleyju, Halleyjem; Halleyjev
- Delfi (antično grško mesto): Delfov, Delfom, Delfe, Delfih, Delfi; delfski
- Verne: Verna, Vernu, Verna, Vernu, Vernom; Vernov
[uredi] Težave pri spreganju glagolov
| glagol | napačno | pravilno |
| zadeti | zadanejo | zadenejo |
| razsvetliti | razsvetljijo | razsvetlijo |
| izpolnjevati | izpoljnjujejo | izpolnjujejo |
[uredi] Velelniki glagolov na -či
Glagoli na -či, ki imajo v povednem sedanjiku končnico -žem, tvorijo velelnik s končnico -zi in ne -ži: postreči - postrežem - postrezi (in ne postreži).
[uredi] Variantna predloga z/s in k/h
Za izbiro prave variante je pomembna pisava naslednje besede in ne njena izgovarjava (SP2001 §683). Pri branju pa izgovarjavo prilagodimo izgovarjavi naslednje besede. Tako pišemo: z Zoisom, kar preberemo [s cójzom]. Pred številkami je potrebno upoštevati izgovarjavo številke.
[uredi] z / s
Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. To so: cčfhkpsšt. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom "Ta suhi škafec pušča." Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.
[uredi] k / h
Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.
[uredi] Eden / en
Eden je samostalniška oblika števnika en za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar števnik uporabljamo pridevniško, je treba uporabiti en (En človek je prišel.), kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden (Vsi za enega, eden za vse.). V marsikaterih primerih pa je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo: namesto Eden je včeraj prišel. je bolje Nekdo je včeraj prišel. (razen kadar hočemo posebej poudariti število).
[uredi] Imenovalni prilastki
Za razliko od angleščine morajo biti v slovenščini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist, vitamin C, naslov IP, delec alfa, mednarodni standard ISO (ali kar standard ISO), program Mariner, fraktal Ljapunova, vozli Čebišova, praštevilo Germainove (pri osebnih imenih in priimkih po navadi sicer uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek, v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomočjo rodilnika). Druga dopustna možnost je v primerih, ko je imenovalni prilastek posamezna črka ali kratica, pisava s stičnim vezajem: C-vitamin, IP-naslov. V nekaterih primerih je ta oblika edina možna: c-mol, D-dur.
[uredi] Zapis osebnih imen
V slovenščini mora biti ime vedno pred priimkom. Dopustna izjema so kvečjemu abecedni seznami, kjer pa mora potem biti med priimkom in imenom vejica.
[uredi] Vzdevki
Vzdevki so od imena ločeni z nestičnim vezajem (SP2001 §428). Primer: Karel Destovnik - Kajuh.
[uredi] Dvojni priimki
Med prvotnim in privzetim priimkom se piše nestični vezaj (SP2001 §428), ki pa se ga lahko tudi opusti (SP2001 §429, §850). Primer: Melita Pivec - Stele ali Melita Pivec Stele.
[uredi] Povratni svojilni zaimek
Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.
Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam, Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.
Zaradi svojega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pomeni stavek: Zaradi njegovega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije.
[uredi] Ločila
[uredi] Vejica
[uredi] Vejica pred veznikom in
Vejica pred veznikom in je potrebna:
- pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik.
- pri pojasnjevanju s frazo in sicer oz. in to: Vzel je list papirja, in to velik.
[uredi] Vejica pred veznikom bodisi
Veznik bodisi ima v slovenščini dva pomena:
- dvodelni priredni veznik bodisi — bodisi (v pomeni ali — ali): Prišel bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, če je vmes kakšen vrinjen stavek: Prišel bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo dež.).
- podredni veznik (redko; v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, zavračajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.
[uredi] Tripičje
Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. Kadar označuje zamolčano, je nestično, kadar pa se navezuje na nedokončano besedo, je levostično ločilo.
Zgled:
- To je poved ...
- To je bese...
