Občina Nazarje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||
 |
||
| Površina: | 43,4 km² | |
| Župan: | Ivan Purnat | |
| Prebivalcev - moških - žensk |
2.711 1.343 1.368 |
|
| Povprečna starost: | 40,71 let | |
| Stanovanjske površine: - gospodinjstev: - družin: |
28,13 m²/osebo 881 752 |
|
| Delovno aktivnih: - brezposelnih: |
1.298 129 |
|
| Povprečna plača (avgust 2003): - bruto: - neto: |
179.502 SIT 119.205 SIT |
|
| Študentov: | 74,00 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002. | ||
Občina Nazarje je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Člani organov občine in njihovih delovnih teles opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno. Organi občine se volijo za štiri leta. Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Vsebina |
[uredi] Naselja v občini
Brdo, Dobletina, Čreta pri Kokarjah, Kokarje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Prihova, Pusto Polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Zavodice, Žlabor
[uredi] Gospodarstvo
Nazarje so gospodarsko in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline. Gospodarski razvoj kraja se je začel leta 1901 s postavitvijo prve industrijske žage, takrat druge po velikosti v Sloveniji, obseg lesne predelave pa je skozi desetletja z gradnjo novih proizvodnih obratov postopoma naraščal.
Leta 1930 je bila v Nazarjah zgrajena takrat največja zabojarna v Sloveniji, v šestdesetih letih pa nov obrat stavbnega pohištva in žagalnica z lastno kotlovnico. Leta 1971 je bila zgrajena takrat največja in najmodernejša tovarna ivernih plošč v državi, v začetku osemdesetih pa še obrat za oplemenitenje ivernih plošč in proizvodnjo pohištva ter žagalnica za drobno hlodovino.
Lesna industrija je skozi zgodovino doživljala številne organizacijske spremembe. Danes na omenjenem kompleksu deluje pet samostojnih gospodarskih družb z lesnopredelovalno dejavnostjo: Glin Žagarstvo, Glin IPP, Glin TIP Brest, Gorenje Glin in Peleti. Zelo uspešno in strokovno je v prejšnjem stoletju delovalo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki pa z denacionalizacijo gozdov v Zgornji Savinjski dolini izgublja nekdanjo vlogo ter se vse bolj povezuje z lesno industrijo. V podjetju Glin IPP proizvajajo stavbno pohištvo iz lesa in PVC materialov
Leta 1970 se je v Nazarjah začela proizvodnja malih gospodinjskih aparatov Gorenje. Tovarna se je postopoma širila in povečevala kapacitete. Leta 1993 jo je v celoti odkupil koncern Bosch Siemens in na tej lokaciji razvil kompetenčni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon. Podjetje BSH Hišni aparati je v zadnjem obdobju začelo proizvajati tudi nekatere druge gospodinjske aparate in prevzelo prodajo velikih gospodinjskih aparatov za celotno območje bivše Jugoslavije. Pogled na tovarno BSH Hišni aparati Nazarje
V Nazarjah je locirana tudi tovarna modne konfekcije Elkroj, katere zametki segajo v leto 1947, ko je bila v Mozirju ustanovljena obrtno storitvena delavnica. V nove poslovne prostore na Prihovi pri Nazarjah se je podjetje preselilo leta 1970. Skozi desetletja razvoja in izkušenj v modnem oblikovanju je Elkroj postal vrhunski proizvajalec modnih oblačil. Detajl iz proizvodnje modne konfekcije v tovarni Elkroj na Prihovi
Na območju občine Nazarje poslujejo tudi številni subjekti malega gospodarstva, med katerimi po obsegu dejavnosti izstopajo Kovinoplastika Benda, Kovinska galanterija Cigale in Prevozništvo Pfeifer. S ciljem spodbujanja razvoja malega gospodarstva Občina Nazarje načrtuje gradnjo obrtno-poslovne cone na Prihovi.
[uredi] Turizem
Občina Nazarje je zaradi svoje lege izjemno zanimiva za izletnike in turiste. Poleg ogleda zgodovinskih znamenitosti in kulturnih prireditev so izleti in planinarjenje v okolici primerni za vsakega turista. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lova, ribolova, teka na smučeh, jahanja in gorskega kolesarjenja. Znan je tudi turistični center Veniše s hotelom, ki je iz Nazarij oddaljen 4 kilometre.
Turistično ponudbo občine dopolnjujejo številne peš poti po bližnjih Dobrovljah, Čreti in Menini, med njimi tudi evropska pešpot E6. V prelepem okolju in ob odlični gostinski ponudbi bo iz Nazarij odšel zadovoljen še tako zahteven obiskovalec.
[uredi] Kultura
Kulturno delovanje v občini Nazarje ima bogato tradicijo, še posebej na področju zborovskega petja, dramske dejavnosti, glasbenega ustvarjanja in kinematografske dejavnosti. Tudi knjižničarska dejavnost je konstantno prisotna od sredine prejšnjega stoletja, ob tem pa je potrebno omeniti še folklorno in plesno dejavnost, ki sta tako kot ostale v minulem obdobju doživljale svoje vzpone in padce.
Občina Nazarje kulturni dejavnosti namenja pomembno mesto v strategiji nadaljnjega razvoja, kar dokazuje tudi z lokalnim programom kulture za obdobje 2004-2007, katerega namen je zagotoviti pogoje za skladen razvoj kulture v občinskem prostoru, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti.
Občina namerava poleg javnih kulturnih dobrin, ki jih predvideva zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), v primerljivem obsegu kot doslej dolgoročno podpirati tudi ljubiteljske kulturne dejavnosti. S podporo nadstandardnim produkcijam, zagotavljanjem publicitete kulturno-umetniških programov in nadgradnjo nekaterih prireditev v dogodke regionalnega oziroma državna pomena bo Nazarje postalo še bolj pomembno in prepoznavno kulturno središče kot je sedaj.
Kulturno dejavnost v občini Nazarje zaradi preglednosti ločimo na štiri področja. Prvo področje je tako imenovana institucionalizirana kultura (kulturne ustanove), drugo področje zajema ljubiteljsko kulturo (kulturna društva), tretje področje predstavljajo kulturni programi, četrto področje pa je tako imenovana ostala kultura, kjer so zajeti posamezni kulturni projekti.
[uredi] Šolstvo in zdravstvo
Šolstvo ima v Nazarjah več kot dvestodvajsetletno tradicijo. Leta 1786 so pri frančiškanih na pobudo okrožnega urada v Celju odprli trivialno šolo, v kateri so učenci poleg verouka dobili osnovno znanje branja, pisanja in računanja. Pred tem so frančiškani privatno poučevali ukaželjno mladino. To je bila ena najstarejših šol v Zgornji Savinjski dolini. Fotografija prvega oddelka nazarske šole iz leta 1913
Šolske oblasti ji v času stare Avstrije zaradi njene slovenske usmeritve niso bile naklonjene. Več kot 134 let je šolo vzdrževal izključno samostan, nato je rečiška občina nekoliko prispevala za šolske potrebščine. Pravico javnosti je nazarska šola dobila leta 1924. Štiri leta kasneje so zaradi velikega števila učencev, ki se je povečalo tudi na račun begunskih otrok s Primorske, šolo razširili v dvorazrednico.
Nazarska šola je bila znana kot dobra šola, zato so jo obiskovali učenci ne samo iz tukajšnjega šolskega okoliša, ampak tudi iz širše okolice. O tem je bila obveščena tudi nemška okupacijska oblast, ki je 22. aprila 1941 p. Huberta Marovta, le-ta je pred tem poučeval in vodil šolo 22 let, odpeljala v zapor. To je pomenilo konec šole pri frančiškanih, saj slednji po letu 1945 niso smeli več poučevati.
V času okupacije je pouk v dveh učilnicah v samostanu potekal samo tri mesece, nato pa so učence prešolali na Rečico ob Savinji, na Gorico ob Dreti in v Mozirje. Leta 1944 je v Nazarjah delovala partizanska šola, takoj po vojni, že 15. maja, pa se je znova začel pouk. Z novim šolskim letom je se je šola preselila v prosvetni dom, kjer je pouk potekal do leta 1960, ko so odprli nov šolski objekt na sedanji lokaciji.
V tem času je imela nazarska šola prve štiri razrede osnovne šole, preostanek osemletke so učenci obiskovali v Mozirju. Leta 1972 so na šoli odprli še otroški vrtec, pet let kasneje pa so poleg šolskega odprli nov objekt za predšolsko varstvo. Nekaj let je na nazarski šoli deloval tudi oddelek posebne šole, ki so ga obiskovali učenci iz cele Zgornje Savinjske doline. Leta 1975 so v Nazarjah odprli še peti razred osnovne šole.
Poučevanje v Pustem polju, nedaleč od Gorice ob Dreti, se je začelo leta 1854. Po dveh letih se je poučevanje preselilo v mežnarijo na Gorici ob Dreti, ki pa je kmalu postala pretesna, zato je okrajni šolski svet naročil gornjegrajskemu krajevnemu svetu, naj zagotovi prostore za javno šolo. Odločili so se za gradnjo novega objekta, v katerem je pouk stekel leta 1880. Toda že kmalu je postala šola pretesna, zato je bila potrebna nadgradnja, ki so jo končali leta 1910. Šolsko poslopje na Gorici ob Dreti je bilo zgrajeno leta 1880 in nadgrajeno leta 1910
Ob začetku II. svetovne vojne je bil slovenski pouk ukinjen, poučevali pa so nemški učitelji. V času osvobojene Zgornje Savinjske doline je na Gorici potekala partizanska šola, redni pouk pa se je nadaljeval s šolskim letom 1946/47. V letih 1954/56 je v šoli na Gorici ob Dreti potekala dveletna gospodarska šola, s šolskim letom 1962/63 je osnovna šola postala podružnična šola OŠ Rečica ob Savinji, s šolskim letom 1969/70 pa je prenehala delovati.
Začetki poučevanja v Šmartnem ob Dreti segajo v leto 1825, ko je tamkajšnji župnik Kilary dvakrat tedensko zbral mladino na dvorišču in poučeval branje ter verouk. Poznejši cerkovniki in župniki so pouk razširili na trikrat tedensko, iz mežnarije pa so se z leti preselili k Remicu, ki je bil nato tudi prvi šolski odbornik. Redno šolo so ustanovili leta 1872, toda s poukom so pričeli šele štiri leta kasneje. Šola v Šmartnem ob Dreti, zgrajena leta 1879
Leta 1879 so zgradili novo šolo z dvema učilnicama. Leta 1883 so šolo razširili v dvorazrednico, leta 1907 pa v trirazrednico. Ob okupaciji so Nemci takoj zasedli šolo in že 6. aprila 1941 pričeli z nemškim poukom. V času osvobojene Zgornje Savinjske doline je tudi v Šmartnem ob Dreti potekala partizanska šola, po vojni pa je pouk stekel v bližnjem gasilskem domu, ker je bila šolska stavba povsem uničena.
Z gradnjo nove šole so začeli leta 1953 na temeljih stare šole in jo končali leto kasneje. Zaradi pomanjkanja denarja je bila gradnja šole dejanska zaključena v šolskem letu 1958/59. Z reorganizacijo šolske mreže se je leta 1964 šmarška šola priključila centralni osnovni šoli v Gornjem Gradu. V šolskem letu 1983/84 so odprli dozidan večnamenski prostor in vrtec.
Začetki glasbenega šolstva v Zgornji Savinjski dolini segajo v šolsko leto 1970/71, ko je bila v Gornjem Gradu ustanovljena prva glasbena skupina. V naslednjem šolskem letu je Glasbena šola Fran Korun Koželjski iz Velenja formirala prva oddelka glasbene šole v Mozirju in Gornjem Gradu, izvajanje glasbenega šolstva pa se v Nazarjah začenja po letu 1980, ko so v organizaciji takratne Delavske univerze Mozirje v nazarskem Delavskem domu gostovali nekateri oddelki glasbene šole.
Ko je Delavska univerza Mozirje leta 1988 dobila svoje prostore v Nazarjah, se je vanje preselila tudi glasbena šola. Pisarne Delavske univerze so v popoldanskem času postale učilnice. Katastrofalna poplava leta 1990 je za nekaj časa prekinila redno delovanje glasbene šole, ki pa si je opomogla z donatorskimi sredstvi in leta 1991 uspela pridobiti svoje prostore v gradu Vrbovec. S tem so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj, ki je leta 1993 pripeljal do ustanovitve samostojnega zavoda.
V Nazarjah se organizirana zdravstvena služba začne po drugi svetovni vojni. Pred tem so krajani iskali zdravniško pomoč pri zdravnikih v okoliških krajih. Hitri povojni rasti lesne industrije in gozdarstva se je moralo priključiti tudi zdravstvo. Prostore zanj so uredili v nacionalizirani Spacilovi vili in vanjo se je že leta 1945 vselil prvi dentist Tone Štepic.
Leta 1946 je mozirski zdravnik dr. Roman Lesnika začel z dvakrat tedenskim ordiniranjem v Nazarjah. Štiri leta kasneje se mu je pridružila medicinska sestra, ki je skrbela za patronažno službo za otroke, v letih 1951/52 pa so v nazarski zdravstveni postaji uredili tako imenovano sektorsko ambulanto oziroma prostore za stacionarno zdravljenje delavcev v bolniškem staležu. Zdravstvena postaja Nazarje, dozidana in adaptirana Spacilova vila, leta 1957
Leta 1954 je prišel v Nazarje prvi redni splošni zdravnik, dve leti kasneje pa so začeli graditi nov zdravstveni dom kot podaljšek obstoječe vile. Leta 1957 je bil zdravstveni dom zgrajen, v novih prostorih pa so uredili splošno ambulanto, zobno ambulanto, zobotehnični laboratorij in splošni laboratorij. V stari del objekta se je vselil protituberkolozni dispanzer.
Leta 1962 je začel z delom dispanzer za ženske in otroke, leta 1968 pa so odprli specialistično ginekološko ambulanto. Leta 1975 se je pokazala potreba po treh rednih ambulantah in fizioterapiji, tri leta kasneje pa je bil v Nazarjah ustanovljen dispanzer medicine dela. Medtem se je strokovno in tehnološko okrepil tudi laboratorij.
Leta 1985 so zaključili z gradnjo prizidka in adaptacijo obstoječega objekta. Nabavljena je bila oprema za testiranje čutil in obtočil, aparat za biokemične preiskave, nov rentgenski aparat in nova oprema za zobotehnični laboratorij, z modernizacijo opreme pa so nadaljevali tudi v devetdesetih letih in po prelomu tisočletja.
[uredi] Mediji
Informator Občine Nazarje je leta 1998 z namenom izboljšanja obveščenosti občanov začela izdajati Občina Nazarje. Leta 2002 je izdajateljstvo prenesla na Savinjske novice oziroma na podjetnika Francija Kotnika, ki je tudi odgovorni urednik.
Informator Občine Nazarje izhaja dvakrat do trikrat letno v nakladi 1.000 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Finančne vire za izhajanje zagotavlja izdajatelj iz naslova dotacije Občine Nazarje.
Preko Informatorja so občani seznanjeni z aktualnimi projekti v občini Nazarje, z delovanjem občinske uprave in občinskega sveta, krajevnih odborov, javnega podjetja Dom Nazarje, subjektov na področju gospodarstva in negospodarstva, društev in organizacij ter športnih klubov. Preko ankete v Informatorju imajo občani možnost izraziti svoje mnenje o uspešnosti dela občine.
Savinjske novice je leta 1969 začela izdajati takratna Skupščina občine Mozirje. Do leta 1991 je časopis enkrat mesečno brezplačno prihajal v vsa zgornjesavinjska gospodinjstva, leta 1992 pa je kot štirinajstdnevnik začel izhajati na tržni osnovi. Od oktobra 2001 Savinjske novice izhajajo vsak petek, torej tedensko.
Vsebinska zasnova časopisa temelji na lokalnem dogajanju na vse področjih - od gospodarstva, občin, kulture, društev in športa. Ne manjkajo niti koristni nasveti in strani za razvedrilo ter kronika, svojo rubriko pa imajo tudi najmlajši bralci.
Po zadnjih podatkih Nacionalne raziskave branosti, ki jo na podlagi koncesije Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije izvaja Cati d.o.o. Ljubljana, Savinjske novice redno prebira 17.000 ljudi. Z naklado 2.500 izvodov časopis prihaja neposredno v več kot vsako drugo gospodinjstvo v Zgornji Savinjski dolini in tako predstavlja najbolj efektiven medij na območju od Mozirja do Logarske doline na eni strani in do Gornjega Grada na drugi strani.
[uredi] Šport
[uredi] Društva in organizacije
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Nazarje, uradna stran občine.
- Nazarje, izhodišče za izlete
Iskalnik Najdi.si prikazuje lego tega kraja na zemljevidu'
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
