Tolar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek opisuje stari kovanec tolar. Za današnjo slovensko valuto glej slovenski tolar.

Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja

Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518. Ime tolar (nemško thaler) je prišlo iz goldengrošev (veliki goldinar, sicer srebrn, vendar enake vrednosti kot zlati goldinar), srebrnih kovancev iz bogatega rudnika v Joachimsthalu (dolina Sv. Joahima, češko Jáchymov) v današnji Češki. Kovanec se je imenoval Joachimsthaler, kjer thal pomeni »dolina«. Na kovancih je bil naslikan Sveti Joahim, oče Device Marije.

Tolar je bil zelo popularen kovanec po vsej srednjeveški Evropi; skovani in v splošni rabi so bili ekvivalenti kovanci kot sta peso in krona. V Angliji so za tolar poznali izraz dolar 200 let pred ameriškim dolarjem.

V zgodnjem 17. stoletju so tolar uvedli na Švedskem pod imenom daler. Daler je bil v obtoku do leta 1873, ko je bil zamenjan s krono, novo valuto, ki jo je uvedla Skandinavska monetarna unija.

[uredi] Glej tudi

• Slovenski tolar