Nota
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Nota (razločitev).
Nota (latinsko znak) je pisani znak, s katerim zabeležimo ton. V konvencionalni glasbeni notaciji z obliko note označimo dolžino (trajanje) tona, glede na položaj v notnem črtovju pa določimo višino tona.
Dolžine not označujemo z oblikami, ki se imenujejo:
- nota brevis (2),
- celinka (1),
- polovinka (1/2),
- četrtinka (1/4),
- osminka (1/8),
- šestnajstinka (1/16),
- dvaintridesetinka (1/32),
- štiriinšestdesetinka (1/64),
- stoosemindvajsetinka (1/128).
[uredi] Imena not v basovskem in violinskem ključu in oktavne vrste
Imena tonov vseh oktavnih vrst nam pregledno kaže naslednji primer v basovskem in violinskem ključu:
Zaradi preglednosti so razvrščeni toni vsake oktavne vrste v skupine od c do c. Po obsegu je to oktava.
Po legi tonov dobi vsaka oktava ali oktavna vrsta svoje ime.Vrsta najnižjih tonov tvori najnižjo (spodnjo) subkontra oktavo,sledi ji kontra,velika,mala,enkrat,dvakrat,trikrat,štirikrat in petkrat črtana oktava.
Tone subkontra,kontra in velike oktave pišemo z velikimi,tone ostalih oktav pa z malimi črkami. V vsaki oktavni vrsti dobe posamezna tonska imena še posebne označbe.Glej zgornja notna primera.
