Neskončnost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neskônčnost, navadno označena s znakom 
, je lastnost ne biti omejen ali ne imeti mej. Neskončnost je navadno določena kot nekaj kar nima mej v prostoru in času. V praksi se pojem uporablja predvsem v matematiki, kjer računanje limite, ko gre neka količina x proti , pomeni, da si lahko vedno izmislimo še večji x od nekega izbranega.
Vsebina |
[uredi] Neskončnost v matematiki
Gabrielov rog ali Torricellijeva trobenta, geometrijsko telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ima neskončno površino vendar končno prostornino.
Moči nekaterih množic niso končne - recimo že množica naravnih števil, N = {1, 2, 3, ... } ali množica sodih števil S = {2, 4, 6, ... }.
[uredi] Neskončnost v fiziki
Za naše Vesolje ni jasno ali je končno ali ne. Einstein je sicer v anekdoti dejal:
-
- »Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«
[uredi] Neskončnost v jeziku
Izraz uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku: Predavanje se je vleklo v neskončnost.
[uredi] Glej tudi
- absolutna neskončnost
- infinitezimal
- Neskončnost
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o filozofiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
