Merilnik hitrosti letala
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Merilnik hitrosti služi merjenju hitrosti letala v smeri vzdolžne osi.
Deluje na principu merjenja razlike statičnega in dinamičnega (zastojnega) tlaka, ki nastane zaradi gibanja letala. Dinamični tlak iz Pitotove cevi in statični tlak (ki mora biti čimbolj konstanten) se pripeljeta na barometer, ki je izveden tako, da meri razliko obeh tlakov. Na podlagi te razlike se tako meri hitrost.
Odčitana hitrost z instrumenta ima oznako IAS (angleško: Indicated Air Speed) in zaradi sprememb gostote zraka v odvisnosti od višine in temperature ni prava hitrost. Z upoštevanjem teh sprememb se preko izračuna dobi prava hitrost TAS (angleško: True Air Speed).
Za navigacijo pa je najbolj pomembna hitrost glede na površino tal. Imenuje se potovalna hitrost oziroma Ground Speed - (kratica: GS) v angleščini. Na to hitrost vplivata tudi smer in hitrost vetra. Modernejše merjenje potovalne hitrosti (pri večjih letalih) pa poteka s pomočjo GPS sistema ter sistema inercialne navigacije.
Na skali merilca hitrosti, ki je umerjena v km/h ali v vozlih so včasih tudi pobarvana območja, ki za določeno letalo predstavljajo pomembne, zanj značilne hitrosti (minimalna, maksimalna, vzletna, hitrost pri kateri se spuščajo kolesa, zakrilca,...).
Ta članek, ki se nanaša na tehnologijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
