Inercialna navigacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov nagiba v vzdolžni (dvig/spust), navpični (smerno krmilo) in prečni osi (nagib) zrakoplova.

[uredi] Princip delovanja

Vsak sistem inercialne navigacije vsebuje tri merilnike pospeška in tri giroskopske vrtavke. Ti elementi so bili sprva mehanski, danes pa so že narejeni v polprevodniški tehnologiji, ki poleg majhne dimenzije prinaša tudi nizko porabo električne energije. Na podlagi merjenja pospeška se z zaporedno integracijo da izračunati hitrost in pot v določeni osi, s pomočjo nagiba giroskopskih vrtavk pa kot nagiba v posamezni osi.

Sistem je kot tak izredno neobčutljiv na zunanje vplive, saj ni odvisen od zunanjih signalov, kot so referenčna točka ali radijski signali. Vendar pa zaradi lezenja senzorjev nastane majhno odstopanje v merjenju pospeškov in kotnih zasukov, ki pa zaradi integracije teh signalov postane veliko. Posebej kritičen je izračun poti oz. odklona v določeni smeri zaradi potrebe po dvojni integraciji.

Da se ta napaka odpravi, se sisteme inercialne navigacije za praktično uporabo kombinira z drugimi, npr. z GPS navigacijo.