Dušilka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dušílka, navitje ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost. Ločimo zračne dušilke in dušilke s feromagnetnim jedrom. Zračna dušilka ima linearno in simetrično UI karakteristiko. Feromagnetna dušilka ima za UI karakteristiko histerezno zanko.
[uredi] Delovanje
Enosmerni električni tok ustvari v navitju magnetno polje. Spremembe toka (npr.: izmenični tok) povzročijo samoindukcijo. Generira se električna napetost, ki ima tako smer, da nasprotuje svojemu vzroku. Dušilka torej nasprotuje hitrim spremembam toka. Zato se v stikalih ob izklopu pojavi električni oblok (iskrenje).
Induktivnost dušilke oziroma tuljave določe število ovojev (več ovojev večja induktivnost) in dialektričnosti snovi ki jo vstavimo v tuljavo (od vrste snovi v tuljavi).
Če priključimo idealno tuljavo na izmenični tok je je pri frekvenci 0 Hz njene upornost enaka 0 ohmov pri neskočni frekvenci pa je njena upornost enaka neskočno ohmov tako predtavlja tuljava za enosmerni tok kratek stik.
Pri neideali tuljavi je upornost tuljave če jo priključimo na enosmerno napetost enaka upornosti žice upornost žice pa je odvisna njenih lastnosti (preseka,dolžine,materiala,temperature, itd).
če skozi tuljavo spustimo enosmerni električni tok ustvari v svoji okolici magnetno polje če spremenimo tuljavo izklopimo iz napetosti se bo na tuljavi inducirala napetost energija za indukcijo pa bo prišla iz energije katera je bila predhodno potrebna za ustvarjanje magnetnega polja v okolici tuljave katero nato izgine ob izklopu le te iz napetosti.
[uredi] Uporaba
- Transformatorji (povišanje ali znižanje el. napetosti)
- Induktivnost (elektronska vezja)
- Elektromagneti (elektromotorji)
- Releji in kontaktorji (elektromehanska stikala)
- Odklanjanje elektronskega curka v katodni cevi (nastanek slike na zaslonu)
[uredi] Glej tudi
Ta članek o elektroniki je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
