Zakrament

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zakramênt je v krščanstvu obred, ki posreduje človeku Božjo milost. Zakramenti se imenujejo tudi svete skrivnosti. Večina krščanskih Cerkva razume zakramente kot simbolna dejanja, ki pa imajo več kot samo simbolni pomen.

Rimskokatoliška Cerkev pozna naslednjih sedem zakramentov:

• Krst
• Spoved (zakrament sprave)
• Evharistija (obhajilo)
• Birma
• Zakon (poroka)
• Duhovniško posvečenje (zakrament svetega reda)
• Bolniško maziljenje

Tudi druge krščanske Cerkve poznajo zakramente, vendar se nekoliko ločijo po praksi izvajanja posameznih zakramentov (nekatere lahko izvaja samo duhovnik, druge pa vsakdo) po času izvajana (v otroštvu/odraslosti, enkrat/večkrat,...) in po pomenu (ali gre samo za obred, ali pa za resnično delovanje Boga na človeka).

Pravoslavne Cerkve v glavnem priznavajo vseh sedem zgoraj navedenih zakramentov, vendar pa razumejo spoved in birmo nekoliko drugače kot Rimskokatoliška Cerkev. Poleg tega imajo navado podeljevati obhajilo in birmo tudi že zelo majhnim otrokom.

Protestanti nimajo enotnega pogleda na zakramente. Nekatere protestantske skupnosti poznajo samo dva zakramenta (ponavadi krst in evharistijo), ostale obrede pa razumejo zgolj kot simbolna dejanja (obrede brez globjega Božjega delovanja). Nekatere protestantske skupnosti poznajo tudi še druge zakramente, na primer zakrament umivanja nog.

Poleg zakramentov pozna Rimskokatoliška Cerkev (pa tudi nekatere druge Cerkve) tudi zakramentale. To so manj pomembni obredi, na primer blagoslov.